| Založba | Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2015 |
| ISBN | 978-961-282-118-0 |
| Naslov izvirnika | L'utilità dell'inutile |
| Leto izdaje izvirnika | 2013 |
| Prevod | Irena Trenc Frelih |
| Urejanje | Tine Logar |
| Predgovor | Boris Pahor |
| Dodatna besedila | Abraham Flexner |
trda vezava
20,5 x 14,5 cm
290 g
184 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
filozofija
Založnik o knjigi
Ni res – niti v času krize – , da je koristno zgolj to, kar ustvarja dobiček. V merkantilnih demokracijah obstajajo znanja, ki veljajo za »nekoristna«, pa se nazadnje izkažejo kot izjemno koristna.
V tem sijajnem in izvirnem eseju nas Nuccio Ordine opozarja na koristnost nekoristnega in na nekoristnost koristnega. S pomočjo razmišljanj velikih filozofov (Platona, Aristotela, Čuang Cija, Pica della Mirandole, Montaigna, Bruna, Campanelle, Bacona, Kanta, Tocquevilla, Newmana, Poincaréja, Heideggerja, Batailla) in velikih piscev (Ovidija, Danteja, Petrarke, Boccaccia, Albertija, Ariosta, Mora, Shakespearja, Cervantesa, Miltona, Lessinga, Leopardija, Hugoja, Gautierja, Dickensa, Herzena, Baudelairja, Stevensona, Kakuza Okakure, Garcíe Lor-ce, Garcíe Márqueza, Ionesca, Calvina, Fosterja Wallacea) nam dokazuje, kako nam obsedenost s posedovanjem in kult koristnosti siromašita duha in s tem ne le ogrožata šole in univerze, umetnost in ustvarjalnost, marveč uničujeta tudi nekatere temeljne vrednote, kot so dignitas hominis, ljubezen in resnica. Abraham Flexner pa nas v svojem eseju, prvič prevedenem v slovenščino, opominja, da nas tudi znanosti učijo, kako koristna je lahko nekoristnost. Če bo Homo sapiens še naprej izločal brezinteresnost in nekoristno ter ubijal razkošja, ki jih ima za odvečna, je vprašanje, ali bo lahko človeštvo naredil bolj človeško.
S predgovorom Borisa Pahorja.
Recenzija Bukla
V času ekonomske monokulture, kjer se večina človekovih aktivnosti, četudi so te usmerjene na področje čiste ustvarjalnosti (bodisi na polju umetnosti ali pa znanosti), preceja skozi ekonomske kazalnike dobičkonosnosti, s katerimi se skuša ovrednotiti njihovo družbeno upravičenost, je več kot dobrodošel esej Nuccia Ordina (1958), profesorja italijanske literature na Univerzi Calabria. V njem nam skuša s citiranjem misli in stališč velikih filozofov, od Aristotela do Kanta in Batailla, ter velikih piscev od Danteja in Shakespearja pa do Ionesca ter Forsterja Wallacea) pokazati, da največje stvaritve človekovega duha, od dosežkov filozofije, etike in morale presegajo ekonomsko vrednotenje. Knjižnemu eseju je dodano še besedilo (prav tako prvič prevedeno v slovenščino) Koristnost nekoristnega znanja iz leta 1939, ki ga je napisal znani ameriški pedagog in ustanovitelj Inštituta za napredne študije v Princetonu Abraham Flexner, ki je spodbudilo nastanek osnovnega besedila knjige. V njem Flexner dokazuje, da so mnoge tehnološke inovacije in novi izdelki nastali posledično kot stranski proizvod teoretične znanosti, ki se ni ukvarjala z ekonomskimi cilji svojih dognanj.
Samo Rugelj, Bukla 116-117
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
