Mladoheglovci
| Založba | Krtina |
| Zbirka | Temeljna dela |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-260-177-5 |
| Prevod | Marko Bratina, Primož Simoniti |
mehka vezava
20 x 13,5 cm
380 g
336 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
družbene vede > ekonomija
zgodovina > 20. stoletje
Založnik o knjigi
V obdobju med francosko revolucijo in pomladjo narodov so se izoblikovali politični jezik in predstave o družbi, ki so prisotne še danes. Ključno vlogo v tem formativnem procesu so igrali mladoheglovci. Gre za skupino intelektualcev, ki je od konca 1830-ih do druge polovice 1840 na Nemškem narekovala javno razpravo, njen ton, tematike in perspektive. Nekateri so še poslušali Heglova predavanja, vsi pa so bili pod močnim vplivom Heglove filozofije, s pomočjo katere so se soočali ne samo s sodobnimi filozofskimi vprašanji, temveč morda celo bolj z aktualnimi političnimi, ekonomskimi in socialnimi problemi v Evropi, z zanimanjem pa so spremljali tudi dogajanje v Združenih državah Amerike. Ker so kot nemški filozofi pozorno (in večkrat neposredno) sledili političnim gibanjem in bojem ter intelektualnim razpravam v Franciji ter preučevali škotske razsvetljence in angleške politične ekonomiste, nam njihovi spisi odpirajo pogled brez primere v takratno stanje duha v Evropi in obenem sintezo takratnih miselnih iskanj. Zbornik prinaša reprezentativen presek mladoheglovske publicistike s prevodi besedil Bruna Bauerja, Edgarja Bauerja, Mosesa Hessa, Arnolda Rugeja, Karla Marxa, Friedricha Engelsa, Ludwiga Buhla, Eduarda Meyena in Maxa Stirnerja. Vodilo pri izboru je predstavitev filozofske refleksije tipično modernega preseka med ekonomijo in politiko ter artikulacije prehoda od liberalizma k demokratizmu.
Za bolj poglobljeno seznanitev z besedili napotujemo na knjigo Tomaža Mastnaka, Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem, ki je izšla v Krtinini zbirki Krt.
Recenzija Bukla
Pred nami sta dve knjigi, ki predstavljata pomemben košček v mozaiku zgodovine filozofije, med seboj pa se smiselno dopolnjujeta. Prva je izšla v Krtinini zbirki Temeljna dela, v njej pa lahko beremo besedila nekaterih mladoheglovcev, filozofov, ki so bili Heglovi učenci (ali učenci Heglovih učencev). Gre za skupino radikalnih, kritičnih intelektualcev, ki so odigrali vidno vlogo v nemških deželah pred marčno revolucijo leta 1848. Arnold Ruge, Bruno Bauer, Moses Hess, Karl Marx, Friedrich Engels in Max Stirner so imena, zbrana v knjigi, njihova besedila pa je prevedel Marko Bratina. Knjigo je s predgovorom opremil Tomaž Mastnak, ki je mladoheglovce poglobljeno obravnaval v knjigi Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem, v kateri med drugim pokaže, kako so ti misleci odigrali ključno vlogo pri oblikovanju političnega jezika in predstav o družbi, ki jih uporabljamo še danes. Mladoheglovci so od Heglovega idealizma prešli k politiki in ekonomiji, k materializmu, v Mastnakovi knjigi pa sledimo njihovemu prehodu od začetnih liberalističnih stališč k demokratizmu in socializmu. Zaton mladoheglovske misli je pomenil vrnitev liberalizma, ki prevladuje tudi danes – zato se je vredno vračati h kritičnim pomislekom mladoheglovcev, ki so se v mnogih ozirih soočali s podobnimi ekonomskimi in političnimi problemi.
Sanja Podržaj, Bukla 192
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Onkraj ekonomije in ekologije; Reke severno od prihodnosti Radikalna razmišljanja; Zapuščina Ivana Ilicha 30,00 € Dodaj v košarico
