Založba | Amalietti & Amalietti |
Zbirka | Prazgodovina |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-6934-77-0 |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Urejanje | Peter Amalietti |
mehka vezava
21 x 15 cm
310 g
219 strani
Tip knjige
priročnik
Kategorije
zgodovina > arheologija
filozofija
umetnost
Založnik o knjigi
Vsaka umetnost zrcali svoj čas in svet, v katerem se rodi. Najstarejša znana umetnost so jamske slikarije. Te jamske podobe v sebi skrivajo goščo informacij in so sredstvo komunikacije ali nekakšna prva semantika mislečega človeka, obenem pa tudi predstavljajo prvo kognitivno projekcijsko platno tako resničnega kot tudi imaginarnega sveta in nam razkrivajo dobo skokovitega razvoja človeškega zavedanja. Stena paleolitske jame je obenem tudi kanvas ali projekcijsko platno, na katerega se prenašajo v zavesti zajete podobe iz zunanjega in notranjega sveta, in ki obstaja kot prazaslon za mišljenje realnosti in nekakšna starodavna camera obscura. Slikarije niso torej le podobe zunanjega sveta, temveč tudi nekakšna psihična geografija.Na temelju teh jamskih podob avtor razvije tri izvirne teoretske modele – model človeškega zavedanja Noesis, model magičnega mišljenja in model kreativnega anthroposa, pri čemer izpostavlja pomembnost ritma kot temeljne konstante zavedanja in učlovečenja, obenem pa podaja zelo zanimiv pregled najpomembnejših obstoječih tez in spoznanj o jamski umetnosti.
Recenzija Bukla
V lanskoletnem prvencu se je Boštjan Kovačič ukvarjal z duhovnimi vidiki plesa skozi preteklost in skozi mnoštvo kultur, tokrat pa naslovi točko, kjer se je v zgodovini človeškega psihofizičnega razvoja zgodil prelom v zavedanje. Čeprav je Homo sapiens zaplodil civilizacije vojn in drugih grozot, lahko v izvornem trenutku še vedno odkrivamo čistost, ki prek umetnosti preseva tudi v sedanjost. Stenske poslikave so glavni vir navdiha že v samem naslovu, kjer avtor preobrne »Platonovo jamo« v Platno v jami in s tem nakaže smer samozavedanja, samorefleksije, analize in sinteze, ki se zrcalijo v praspominu na prednike in njihove davne (notranje) poti. Sklicuje se na filozofske in antropološ ke raziskovalce stenskih slikarij, torej najzgodnejše umetnosti, obenem pa razvije teoretski model človeškega zavedanja Noesis, ki je prvi korak do ustvarjanja kot takega in s tem tudi do ustvarjanja nove realnosti. Vse to v luči smrti in minljivosti.
Žiga Valetič, Bukla 123-124
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- V senci vélikih mojstrov Vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj 19,90 € Dodaj v košarico
- -50% Vebrov učenec Primer Klement Jug; osebnost, diskurz, legenda 19,50 € 39,00 € Prihrani 19,50 € Dodaj v košarico