Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Podobnost prek stika

Arheologija, anahronizem in modernost odtisa
Georges Didi - Huberman
Podobnost prek stika
28,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Studia humanitatis
Leto izdaje 2013
ISBN 978-961-6798-40-2
Naslov izvirnika La Ressemblance par contact
Podnaslov izvirnika Archéologie, anachronisme et modernité de l'empreinte
Prevod Mojka Žbona
Spremna beseda Jure Mikuž
Urejanje Katja Jenčič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19,5 x 13,5 cm
490 g
436 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
filozofija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Didi-Huberman je prepričan, da je nujno preseči tradicionalno epistemološko polje umetnostne zgodovine in kreniti proti vizualni antropologiji, ki enakopravno obravnava vse vrste podob, ne le umetniških ... Iz najrazličnejših virov in modelov "montirana" Didi-Hubermanova metoda, ki se svobodno, odprto in dojemljivo sprehaja skozi prostore in čase, neprestano dokazuje to, kar je glavna tema tudi v tej knjigi, namreč da je tradicionalno umetnostno zgodovinopisje v imenu objektivizacije popačilo samo zgodovino umetnosti. (Iz spremne besede)

Recenzija Bukla

Francoski filozof in umetnostni zgodovinar Georges Didi-Huberman obravnava problem odtisa, ki velja – predvsem zato, ker ga je mogoče mehansko reproducirati in v njem ni metjejske spretnosti – za neumetnino par excellence. V vizualni umetnosti tako ne obstaja zgodovina odtisa; v renesansi je Vasari, ki velja za »očeta umetnostne zgodovine«, tehnike odtiskovanja postavil v območje neumetniške reprodukcije, rokodelske neinvencije. O domnevno neumetniškem statusu odtisa priča tudi sodobna sodna praksa, po kateri predmeti, nastali z odlivanjem, denimo Duchampov Ženski trtni list, ne sodijo pod copyright. Didi-Huberman se trudi rehabilitirati odtis, kar je povezano tudi z njegovim prepričanjem, da je treba preseči tradicionalno epistemološko polje umetnostne zgodovine in kreniti proti vizualni antropologiji, ki enakopravno obravnava vse vrste podob, ne le umetniških. Avtor obravnava starodavno tehniko odtiskovanja vse od prazgodovinskih dob do danes; najtesneje je povezana z votivnimi podobami, avtor pa poudari pomen odtisa tudi pri umetnikih, kot so Donatello, Rodin in Duchamp.

Maša Ogrizek, Bukla 100

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...