Podobnost prek stika

Recenzija Bukla

Francoski filozof in umetnostni zgodovinar Georges Didi-Huberman obravnava problem odtisa, ki velja – predvsem zato, ker ga je mogoče mehansko reproducirati in v njem ni metjejske spretnosti – za neumetnino par excellence. V vizualni umetnosti tako ne obstaja zgodovina odtisa; v renesansi je Vasari, ki velja za »očeta umetnostne zgodovine«, tehnike odtiskovanja postavil v območje neumetniške reprodukcije, rokodelske neinvencije. O domnevno neumetniškem statusu odtisa priča tudi sodobna sodna praksa, po kateri predmeti, nastali z odlivanjem, denimo Duchampov Ženski trtni list, ne sodijo pod copyright. Didi-Huberman se trudi rehabilitirati odtis, kar je povezano tudi z njegovim prepričanjem, da je treba preseči tradicionalno epistemološko polje umetnostne zgodovine in kreniti proti vizualni antropologiji, ki enakopravno obravnava vse vrste podob, ne le umetniških. Avtor obravnava starodavno tehniko odtiskovanja vse od prazgodovinskih dob do danes; najtesneje je povezana z votivnimi podobami, avtor pa poudari pomen odtisa tudi pri umetnikih, kot so Donatello, Rodin in Duchamp.

Maša Ogrizek, Bukla 100

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.