Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Sistem transcendentalnega idealizma

Friedrich Wilhelm Joseph Schelling
Sistem transcendentalnega idealizma
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba LUD Literatura
Zbirka Labirinti
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-6717-63-2
Naslov izvirnika System des transzendentalen Idealismus
Prevod Tomo Virk
Urejanje Matevž Kos
Predgovor Tomo Virk

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 14 cm
440 g
367 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
filozofija

Založnik o knjigi

Friedrich Wilhelm Jospeh Schelling, mladostni prijatelj in sošolec Hegla ter Hölderlina, je bil eden najvidnejših članov tako imenovane »nemške romantične šole« in je nemara najizrazitejši romantični filozof. Temelj njegove – zlasti mladostne filozofije – je pojem uma, ki je brez omejitev ustvarjalec vsega dejanskega. Komaj petindvajsetleten je leta 1800 napisal svoje verjetno osrednje delo, Sistem transcendentalnega idealizma, v katerem je nameraval »razviti vse dele filozofije v njihovi kontinuiranosti, celotno filozofijo pa kot napredujočo zgodovino samozavedanja«. Tisto, kar je posebej značilno za to delo, je, da se harmonija ali sinteza teoretičnega in praktičnega zgodi šele v umetnosti. Filozofija umetnosti je zato v tej zgodnji Schellingovi fazi temeljni kamen vse filozofije. Svojo renesanso je doživel Schelling šele v 20. stoletju, ko posamezni segmenti njegove misli najdejo plodna tla pri mnogih filozofih, od Heideggra prek Lacana do Franka, predvsem pa so anticipacija najambicioznejših poskusov na področju marksistične estetike, na primer Lukácseve in Adornove.

Recenzija Bukla

Sistem transcendentalnega idealizma (1800) velja za najbolj zaokroženo delo F. W. J. Schellinga, enega najpomembnejših nemških idealističnih filozofov, v katerem avtor poskuša pojasniti podlago človeške vednosti oz. spoznanja. Schelling dodeli mesto najvišjega spoznanja umetnosti, ker zna tisto absolutno – za razliko od filozofije – prikazati nazorno; filozofija ga namreč kaže skozi resnico, umetnost pa skozi lepoto. Schellingovi razpravi je dodana poglobljena uvodna študija Toma Virka, ki z različnih vidikov osvetljuje vlogo in pomen, ki ga umetnosti v Sistemu pripisuje Schelling. Virk obenem opozarja, da Schellingove ideje niso le pomemben dokument romantične miselnosti, ampak so pomembne tudi za sodobno literarno vedo.

Maša Ogrizek, Bukla 76

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...