Mistična podoba

Recenzija Bukla

Založba KUD Apokalipsa letos praznuje petnajsto obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je glavni urednik založbe Primož Repar dejal, da »dosežki dela govorijo sami zase: več kot 160 knjig, revija, ki se stalno razvija in je zdržala kot mesečnik, z vedno novimi pobudami in inovacijami, bogata mreža kakovostnih sodelavcev, da ne govorimo o mednarodnem projektu Revija v reviji, ki ima izjemen intelektualen, umetniški in povezovalen potencial po Evropi in v svetu. Pa mednarodni haiku festivali, natečaji, srečanja založnikov in končno filozofski simpozij, ki smo ga letos izvedli drugič.« O načrtih za prihodnost pa dodaja: »Revija bo še naprej usmerjena k novim vsebinam, živim rubrikam in kritiškemu vidiku. Poleg izrednih projektov, kot je gender, se obetajo tudi posebne številke od dramske do arabske. To se bo odrazilo tudi v založniškem programu različnih zbirk. Letos ob jubileju prinašamo predvsem precej zelo zahtevnih filozofskih del. Nadaljevali bomo z Ricoeurjem, različnimi filozofijami eksistence, feminizmi. Naj omenim še Patočko. Z mednarodnimi pobudami želimo še naprej spodbujati neposredne kulturne izmenjave živih vsebin kulture, ki se v številnih državah vse bolj bori za golo preživetje, obenem pa tudi pripomoči k bolj demokratičnemu dialogu evropske družbe.«
Pri filozofski zbirki Aut so pravkar izšle tri nove knjige dveh domačih avtorjev. V dvodelni monografiji Kierkegaard – Vprašanje izbire in Kierkegaard – Eksistencialna komunikacija Primož Repar skozi poglobljen razmislek o Kierkegaardovi pometafizični etiki problematizira tudi vlogo sodobne filozofije. Vprašanja izbire kot absolutne odgovornosti pred jazom kot slehernim drugim namreč ni mogoče reševati metodološko, ampak le eksistencialno, zato je po Reparjevem mnenju treba izstopiti iz epistemološke paradigme.
Iva Jevtić pa v svoji knjigi Mistična podoba: Miselna podoba v delu Julijane iz Norwicha preučuje delo te srednjeveške angleške avtorice z naslovom Razodetja Božje ljubezni. Pri tem ji kot metodološko izhodišče za analizo služi Benjaminova ideja podobe, za katero je značilno, da se »izogne \\\'ireverzibilni diskurzivnosti\\\' linearnega pisanja in deluje kot vizualna in jezikovna struktura obenem, ki podpira večpomenskost«.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.