Založba | Družina |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-04-0500-9 |
Naslov izvirnika | Fools, frauds and firebrands |
Leto izdaje izvirnika | 2015 |
Prevod | Niki Neubauer |
Spremna beseda | Aljoša Kravanja |
trda vezava
23 x 15 cm
640 g
304 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
družbene vede > politika
religija > krščanstvo
Založnik o knjigi
Roger Scruton (1944) je angleški filozof, profesor in avtor več kot 50 knjig. Od leta 1992 je zasedal ali gostoval na več pomembnih akademskih katedrah v Angliji in Združenih državah Amerike. Najbolj je poznan kot neizprosni kritik nove levice na Zahodu. Tej temi je posvetil svoje številne raziskave in knjige. Njegovo zadnje odmevno delo Zablode, prevare, hujskaštva: Misleci nove levice je tako hkrati refleksija in kritika vseh pomembnejših mislecev levice zadnjih petdeset let 20. stoletja kot tudi povsem sodobnih avtorjev (Derrida, Sartre, Foucault, Lukacs, Habermas, Lacan, Badiou, Žižek, Dworkin), ki so odločilno vplivali na zahodno misel, jezik, ekonomijo, pravo in družbo na splošno. Avtor nam z izredno akribijo posreduje intelektualna izhodišča levice, ki jih nato postopno eno za drugo razgali, kritično ovrednoti in izrazi pomisleke o njihovi univerzalni vrednosti.
Recenzija Bukla
Pričujoče delo angleškega političnega filozofa Rogerja Scrutona (1944) (ki je predelana izdaja knjige iz leta 1985) je obenem refleksija in kritika vseh pomembnejših mislecev levice zadnjih petdeset let 20. stoletja kot tudi povsem sodobnih avtorjev (Derrida, Sartre, Foucault, Lukacs, Habermas, Lacan, Badiou, Žižek, Dworkin), ki so odločilno vplivali na zahodno misel, jezik, ekonomijo, pravo in družbo na splošno v drugi polovici dvajsetega stoletja. Po Scrutonu levičarska drža izhaja iz tega, da so dobrine tega sveta nepravično razdeljene in da krivda za to ne leži v človeški naravi, ampak v prilaščanju, ki ga izvaja vodilni razred. Sebe levičarji opredeljujejo v nasprotju z uveljavljeno oblastjo kot zagovornike novega reda, ki bo popravil tegobe zatiranih, zavzemanje za novi red pa upravičujeta dve njegovi značilnosti: osvoboditev in »družbena pravičnost«. Osvoboditev, ki jo zagovarjajo levičarska gibanja danes, pri tem ne pomeni preprosto svobode od političnega zatiranja ali pravice nemoteno opravljati svoj posel, temveč pomeni emancipacijo od »struktur«: od institucij, običajev in dogovorov, ki so oblikovali »buržoazno« ureditev ter vzpostavili skupni sistem norm in vrednot v zahodni družbi. Večina literature levičarjev, ki jih analizira Scruton, se po njegovem mnenju posveča razgradnji institucij, kot so družina, šola, pravo in nacionalna država, po katerih se je dediščina zahodne civilizacije prenesla na nas. Ta literatura, pravi Scruton, »ki jo v najbolj plodoviti obliki najdemo v Foucaultovem pisanju, imenuje 'strukture dominacije' to, kar imajo drugi zgolj za orodja civilnega reda«. Avtor nam tako v tej knjigi metodično posreduje intelektualna izhodišča levice, ki jih nato postopno eno za drugo razgali, kritično ovrednoti in izrazi pomisleke o njihovi univerzalni vrednosti.
Samo Rugelj, Bukla 149
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.