Založba | Znanstvena založba Filozofske fakultete |
Zbirka | Historia facultatis |
Leto izdaje | 2017 |
ISBN | 978-961-237-895-0 |
Leto izdaje izvirnika | 2017 |
Urejanje | Tone Smolej |
trda vezava
24,1 x 17 cm
480 g
174 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
filozofija > slovenska filozofija
filozofija > zgodovina filozofije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina
Založnik o knjigi
Virkova monografija združuje razprave, osredinjene na Franceta Vebra, Vladimirja Bartola in Klementa Juga, »trojko s Filozofske«, kot jo imenuje Virk, ki je pomembno sooblikovala slovensko kulturno zgodovino: Veber kot najpomembnejši slovenski predvojni laični filozof, Jug kot njegov domnevno genialni učenec ter utemeljitelj slovenskega vrhunskega alpinizma, Bartol pa kot svetovno odmeven pisatelj (zlasti z romanom Alamut). […] Poglavja v Virkovi knjigi osvetljujejo posamezna presečišča, na katerih se srečujejo življenjske usode, predvsem pa delo »trojke s Filozofske«. Avtor na primer delno rekonstruira etiško misel Juga, ki jo je ta snoval kot opozicijo Vebrovi Etiki, in jo primerja s Schelerjevo etiko, s katero je bil Jug vsaj v obrisih seznanjen; detektivsko razrešuje vprašanje, ali je bil Jug res tako izjemen filozof, kot se mu je to pripisovalo; analizira filozofski spopad med Bartolom in Vebrom, kot je sprva potekal ob Bartolovi disertaciji, pozneje ob Vebrovi Filozofiji, in še pozneje spet ob Bartolovi najdaljši, neobjavljeni krassowitzijadi: podrobno detektira navzočnost Vebrove filozofije v Bartolovem opusu; analizira Bartolova protiženska stališča, ki so bila v dobršni meri povzeta po Jugovih, itn. Vse te obravnave so pri nas docela nove in kažejo obravnavano "trojko" v popolnejši osvetljavi, kot smo bili vajeni doslej. (iz recenzije Matevža Kosa)
Recenzija Bukla
Monografija, ki jo je napisal literarni teoretik in literarni zgodovinar ter redni profesor Tomo Virk, je izšla v knjižni zbirki Historia Facultatis, s katero Filozofska fakulteta v Ljubljani obeležuje svojo stoletnico. Virk je do zdaj že napisal dve knjigi o junakih iz podnaslova te knjige, najprej Vebrov učenec (2014), o odnosu med Klementom Jugom in njegovim učiteljem Francetom Vebrom, utemeljiteljem akademskega filozofskega študija na fakulteti, potem pa še Bakle in diktatorji (2016), v kateri je dokumentiral občudovanje Vladimirja Bartola, ki ga je ta gojil do Klementa Juga. Delo Trojka s Filozofske Vebra, Juga in Bartola povezuje v skupno pripoved (kar do neke meje izhaja iz navedbe v Bartolovem romanu Čudež na vasi, kjer so postavljeni skupaj), poleg biografskih skic pa se knjiga, sestavljena iz nekaterih že objavljenih študij, ki pa so predelane za knjižno objavo, posveča obravnavanju različnih tematik v zvezi z delom vsakega od trojke, še posebej tistim, ki se nahajajo na presečišču njihovih interesov ter so tudi vplivala na kakega od njih. Virk tako obdeluje mit o Jugu kot izjemnem filozofu, ki je svojo etiko zastavil kot nekakšno kritiko Vebra, postreže s polemiko med Vebrom in Bartolom, ki se je razvnela ob Bartolovem doktoratu, analizira vpliv Vebrove filozofije v Bartolovi književnosti itn. Knjiga, ki prinaša vpogled v slovensko duhovno in filozofsko zgodovino med obema svetovnima vojnama.
Samo Rugelj, Bukla 131
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.