Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Etični obrat v literarni vedi

Tomo Virk
Etični obrat v literarni vedi
29,00 € 29,00 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba LUD Literatura
Zbirka Novi pristopi
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7017-29-8
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Leto izdaje izvirnika 2018
Urejanje Matevž Kos

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 14,5 cm
560 g
362 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna teorija

Založnik o knjigi

Virkova knjiga je prva slovenska monografija na temo literature in etike. Poglobljeno in kritično obravnava razmerje med obojim pri nekaterih najopaznejših sodobnih filozofih in literarnih teoretikih, kot so E. Levinas, J. Derrida, A. MacIntyre, M. Nussbaum, W. Booth, J. Phelan, J. Hillis Miller, P. de Man, G. Spivak idr. Virk analizira njihov prispevek k tako imenovanemu »etičnemu obratu«, hkrati opozarja tudi na meje in slepe pege, kot se mu kažejo ob tem ali onem avtorju. Za dekonstrukcijske pristope se tako izkaže, da razumejo etiko preveč arbitrarno in abstraktno formalistično: predvsem kot (retorični) učinek teksta ali kot splošno logično strukturo, etiko ob tem včasih (neetično) izenačujejo z dekonstrukcijsko metodo branja. Poglavitne slabosti klasičnih humanističnih pristopov pa so po Virku neutemeljeno »amalgamiranje« etike in estetike. Od tod sporno prevrednotenje umetniške vrednosti kanoniziranih literarnih del, pogosti zdrsi v moralizem in – ta slabost velja zlasti za naratološke pristope – jalova prizadevanja za vzpostavitev »etične naratologije«. Virkov Etični obrat v literarni vedi je neizprosno kritičen do pomanjkanja avtorefleksije v etični literarni vedi (lahko pa sklepamo, da tudi na splošno). To je tudi glavna intenca knjige: za etično literarno vedo biti to, kar ji po avtorjevem mnenju manjka – njena (avto)refleksija.

o avtorju

Tomo Virk (1960) je literarni zgodovinar in teoretik, esejist in prevajalec, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Za zbirko esejev Ujetniki bolečine (Mihelač, 1993) je prejel nagrado Marjana Rožanca, za knjigo Bela dama v labirintu: idejni svet J. L. Borgesa (LUD Literatura, 1994), ki je leta 2013 izšla tudi v hrvaškem prevodu, nagrado zlata ptica, za znanstveno monografijo Strah pred naivnostjo: poetika postmodernistične proze (LUD Literatura, 2000) pa zlati znak ZRC SAZU.

Recenzija Bukla

Etična literarna veda je, po Virku, morda nekoliko okoren izraz, manj eleganten od etičnega kritištva. Ta po njegovem postaja z naraščajočo anglizacijo in amerikanizacijo ne le humanistike, temveč tudi našega vsakdana vse manj spotakljiva, zato se v delu osredotoča prav na slednjo. Sicer pa velja, da je ukvarjanje z etiko v literaturi – težje jo mislimo brez filozofije – stalnica tako literarne zgodovine kot tudi Virkovega dela. Razmišljanje in raziskovanje etičnega obrata se intenzivneje veže na 20. stoletje in zajema tudi širši spekter humanistike.
V knjigi seže nazaj, v zgodovino, polemizira z najvidnejšimi teoretiki in teoretičarkami etičnega obrata v literarni vedi. Poleg preseka filozofije Marthe Nussbaum, ta piše o tesni povezavi med etičnim in literaturo, se kritično sprehodi skozi razmišljanja Wayna Bootha in opozarja na njegove nedoslednosti. Seže do Kitajske: posebna omemba velja delu tamkajšnjega komparativista Nieja Zhenzha, avtoritete, ki mu pripisuje tudi naivnost in zastarelost. V poglavju Etike Drugosti razpravlja o poslanstvu drugega v pogovoru z Emmanuelom Levinasom in med drugim zapiše tudi: »Politika bi morala biti resnično vedno podvržena kontroli in kritiki s strani etike.« Seveda ne more mimo Jacquesa Derridaja ... Sogovornike spremlja z distanco in natančnostjo cinika, ko opozarja na njihove nedoslednosti, predvsem pri zahodnoevropskih pogledih. Literatura je tu prav posebej občutljiva in izstopajoča, toliko bolj kot sredstvo etične vzgoje, preprosto zaradi čustev, sočutja, imaginacije. Omenja Vlada Sruka, tudi teologa Antona Stresa in druge teoretike. V uvodu seveda ne gre brez spoštljive omembe profesorja Janka Kosa. Konča s filozofijo in doda, da bi si želel napisati teoretsko knjigo na temo, ki jo preverja v časovnih in geografskih vertikalah in horizontih.
Delo je obsežno, temeljito, akademsko in berljivo. Literatura je tu mamljiva tarča, miselni obrati skozi čas pa se berejo bolj žmohtno, kot bi znanstvenemu delu na prvi pogled pripisali. Pregled skozi čas ne more mimo etike, morale, vesti. Virk poudarja, da je v tem pogledu več razprav o metodologiji kot sami razlagi, pomenu, prav tako o razmerju do estetike in vse do politike, predvsem njenega konstrukta etike; etike kot občutljivosti za drugega, politike kot težnje po moči in vladanju. Dvajseto stoletje je najburneje odmevalo prav na relaciji etika in literatura, slednja naj bi bila najboljši katalizator razprav o knjigi.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...