Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Pisatelj in samomor

Grigorij Čhartišvili
Pisatelj in samomor
35,00 € 35,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,05 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba LUD Literatura
Zbirka Labirinti
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-6952-95-8
Leto izdaje izvirnika 1999
Prevod Borut Kraševec
Spremna beseda Blaž Podlesnik
Urejanje Matevž Kos

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 14 cm
580 g
488 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna teorija

Založnik o knjigi

Ruski pisatelj Grigorij Šalvovič Čhartišvili (1956) je na moskovski univerzi končal študij zgodovine in japonologije. V sodobni kulturi se pojavlja v dveh različnih vlogah, kot esejist, prevajalec in pisec literarnokritičnih in kulturoloških študij, večinoma posvečenih japonskim avtorjem, ter kot avtor več različnih pisateljskih identitet.

Čhartišvili je ustvaril in še vedno ustvarja avtorsko osebnost svetovno znanega pisca detektivskih romanov Borisa Akunina – med letoma 2003 in 2008 so v slovenščini izšli štirje naslovi Akuninovega pisateljskega projekta Novi detektivski roman (Dogodivščine Erasta Fandorina). Doslej je v izvirni fandorinski detektivski seriji sicer izšlo petnajst knjig.

Eno izmed področij, ki esejista Čhartišvilija posebej vznemirja, je človekov odnos do lastne minljivosti – predvsem ob problemu samomora, pa tudi ob vprašanju posmrtnega spomina kot stičišča sveta živih in umrlih.

Prav problemu samomora je Čhartišvili posvetil svojo edino samostojno avtorsko monografijo. Knjiga Pisatelj in samomor je v izvirniku prvič izšla leta 1999, potem pa je bila večkrat ponatisnjena. Raziskuje zgodovinsko, pravno, religiozno, etično, filozofsko, poklicno itn. plat samomora. Posebno pozornost namenja usodi literatov samomorilcev. Ravno pisatelji spadajo namreč v tako imenovano »skupino visokega suicidalnega tveganja«.

Čhartišvili v samostojnem razdelku obravnava specifično literarne motive za samomor, kot so na primer umetniška kriza, emigracija in skušnjava, da bi svoje življenje spremenil v roman. Govori tudi o posebnostih samomora v različnih literarnih oziroma kulturnih tradicijah: ruski, nemški, angleški in japonski, pa o različnih plateh suicida (harakiri, samomor pri Dostojevskem, psihoanalitični portret Hemingwaya in Garyja itn.).

Knjiga se sklene z Enciklopedijo literaturicida, ki vsebuje več kot 350 kratkih biografij pisateljev samomorilcev. Kontrapunkt neveseli temi Čhartišvilijevega pisanja je njegov prepoznavni slog: zgodbarski ritem, duhovite (nemalokrat črnohumorne) pripombe in sproščenost, (pre)redka v akademskem svetu.

Recenzija Bukla

Kot že v začetku svojo študijo o samomoru nastavi znani ruski pisatelj Grigorij Čhartišvili (1956), nekaterim bistveno bolj poznan kot Boris Akunin (pisec zelo uspešnih ruskih kriminalk, nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino), sta samomor in pisateljevanje precej neposredno povezana, saj je vsaj dvakrat večja možnost, da si boste sami vzeli življenje, če ste pisatelj. Čhartišvili v svoji temeljiti monografiji samomor in pogled nanj obdela analitično in sistematično, od antike prek odnosa različnih religij nanj (opisani so, denimo, vsi primeri samomora v Bibliji) do analize družbenih in socialnih razlogov za njegov porast od 19. stoletja naprej (vse manjša družbena kohezija in vse nižja posameznikova vključenost v družbo, kar je povezano tudi z vse manjšo vlogo religije v družbi). Ne spregleda niti filozofskega in družbenopolitičnega odnosa do taboriščnega sindroma, ko so nekdanji taboriščniki sicer preživeli vse strahote, vendar so jih te izkušnje na koncu tako prekrile, da so si sodili sami. Za to ima kot Rus seveda dober razlog: kar šestdeset tisoč Rusov vsako leto naredi samomor. Knjiga se sklepa s skoraj 100-stranskim pregledom in kratkimi portreti pisateljev in pisateljic, ki so storili samomor. Nabor uglednih literatov navdaja z nelagodjem, s katerim pa Čhartišvili opravi že na začetku knjige, saj navaja, da poznamo pet suicidoloških razredov: tisti, ki nikoli ne pomislijo na samomor; tisti, ki včasih razmišljajo o samomoru; tisti, ki grozijo, da bodo storili samomor; tisti, ki skušajo narediti samomor; in tisti, ki naredijo samomor. »Srečnežem,« pravi Čhartišvili, »ki spadajo v prvi razred, s svojo knjigo najbrž ne bom zbudil zanimanja. Posvečam jo preostalim štirim petinam človeštva.«

Samo Rugelj, Bukla 132-133

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...