Prenos pravljic v raznotere pojavne oblike in umestitve

Recenzija Bukla

Zbornik simpozija 16. Pravljičnega dne Mariborske knjižnice se začne z besedami direktorice Dragice Turjak, ki pravi: »Pripovedovanje ima izjemno moč. Govorjena beseda je sidro in temelj bralne kulture in bralne pismenosti.« Urednice zbornika Meta Blagšič, Lea Hedl in Maja Logar so potrdile, da so tako na enem mestu združene bogate pripovedovalske tradicije in dejavnosti, strokovne usmeritve, praktični in teoretični pogledi ter različni vidiki sobivanja. Zbornik se začne s pesmijo in spomini pohorskega pevca Jurija Vodovnika, sledi krajše besedilo koordinatorke Pravljičnega dne Mete Blagšič ter zapis občutij pripovedovalskega večera Zdenke Gajser, ki je čuvarka ljudske pravljice v Mariborski knjižnici. Glavni simpozijski sklop, torej prenos pravljic v raznotere pojavne oblike, je prvi predstavil likovni urednik Pavle Učakar in na primerih ilustriranih knjig iz založbe Mladinska knjiga pojasnil različne oblike njihovega nastajanja, konceptualne premisleke, izbiro ilustratorja, dramaturgijo in vse drugo, kar je potrebno, da se pravljica in slika zlijeta v neločljivo celoto in dobimo kar najboljši rezultat. O ustvarjanju slikanice Rdeče jabolko, ki je nastala v sodelovanju s Svetlano Makarovič in ni namenjena mlajšim bralcem, se je razpisala oblikovalka in ilustratorka Kaja Kosmač. Razglabljala je predvsem o likovnem vidiku te pravljice, kar je bila tudi tema njene diplomske naloge. O povezavah gledališke umetnosti in pripovedništva je pisala pripovedovalka in raziskovalka Ana Duša, o funkciji podobe, tudi gibljivih podob, v grajenju pripovedi pa je razmišljala umetniška pedagoginja in raziskovalka folkloristike ter pripovedovalka Špela Frlic. Lutkovna animatorka, grafična oblikovalka, pevka in plesalka Brina Vogelnik je pisala o različnih umetniških upodobitvah pravljice Trdoglav in Marjetica, kamišibajkarka in pedagoginja Jerca Cvetko pa je odstrla prvine pripovedovanja ob slikah in razvoj kamišibaja v Sloveniji. Spletne pristope v poustvarjanju zgodbe je povzel prevajalec in stand up komik Boštjan Gorenc, o vnosu lastne realne izkuš­nje v pripovedovanje pravljic pa je na kratko razmišljal kulturni antropolog dr. Anton Kvartič. In če se zbornik s Pohorjem začne, se z njim in njegovo zdravilno pravljično prozo v besedah dr. Mojce Ramšak tudi zaključi. Zbornik bo zagotovo zanimivo branje vsem, ki nam pisna in govorjena beseda napolnjujeta in utirata poklicne in vse druge poti.

Renate Rugelj, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.