Bakle in diktatorji

Recenzija Bukla

Če je svojo prejšnjo knjigo Vebrov učenec, v kateri je preučeval odnos dr. Vebra in njegovega učenca dr. Juga, profesor Tomo Virk označil za opombo k preučevanju odnosa med Jugom in Vladimirjem Bartolom, je končno izšla tudi ta, »osrednja« knjiga. Klement Jug je bil filozof in odličen alpinist, ki je v šestindvajsetem letu starosti umrl v Triglavski severni steni, Bartol pa je bil njegov mladostni prijatelj (in prav tako Vebrov učenec). Juga je močno občudoval, kar je razvidno iz besedil, v katerih mu je pripisoval vzvišena stališča in občutke do slovenskega naroda in političnih dogodkov tedanje dobe, ki jih je Jug v svojih dnevnikih opisoval drugače, skozi leta pa se je Bartolovo naziranje Juga prelevilo v koncepcijo mita in legende. Virk se z drobnimi in doslednimi koraki prebija čez Bartolovo ustvarjalno pot, skozi pisateljeva osebna protislovja in romane, ki jih niti njegovo okolje niti on sam nista zmogla uspešno interpretirati. Tudi zaradi tega je Bartol svoji glavni deli Al Araf ter Alamut napisal pred vojno, medtem ko v novem režimu ni več znal vztrajati v literarnem tonu, specifičnem za naše okolje. Bartol je svoja zgodnja leta popisal v knjigi Mladost pri Svetem Ivanu, knjiga Bakle in diktatorji pa nam prinaša biografski oris njegove ustvarjalne poti.

Žiga Valetič, Bukla 126

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.