Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Buržuj

Med zgodovino in literaturo
Franco Moretti
Buržuj
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-6768-84-9
Naslov izvirnika The bourgeois
Prevod Ana Monika Habjan
Spremna beseda Jernej Habjan
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
310 g
234 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina
književnost in jezikoslovje > literarna teorija

O knjigi

V primerjavi s študijo Graphs, Maps, Trees, v kateri je Moretti predlagal alternativo prevladujoči literarni vedi, a se je osredotočil na posamezne tekste ozkega zahodnega kanona, brane hermenevtično ali semiotično, predlaga v Buržuju branje dolgega trajanja evolucije literarnega svetovnega-sistema. V ospredju ni več posamezen tekst, ampak postopki in žanri, enote, manjše ali večje od teksta. Avtor oriše literarno zgodovino buržoazne dobe od Defojevega Robinsona, ki kot prva robinzonada legitimira prvotno akumulacijo, do Ibsenovega cikla, ki kot prva buržoazna kritika buržoazije demistificira razlikovanje med dobrim industrijskim in slabim finančnim kapitalom. Toda s tem se ne vrača k posameznim tekstom: Defoe, Ibsen, vmes pa še Goethe, Carlyle, Jane Austen, Balzac, Flaubert, George Eliot, Tennyson in Conrad, mu veljajo le za zgostitve evolucije literarnih form. To evolucijo zaznamuje premik od predmodernega epskega junaka do moderne podreditve junaka pripovedi. Ta premena vpelje buržoazno dobo v literaturi, znotraj te dobe pa se ponovi kot premik od pripovedi k slogu, ki ga zaznamujeta proza kot abstrakcija poezije in ustrezna abstraktna semantika. Ta premik od aktivnega junaka do pasivizirajoče pripovedi in nato od pripovedi do statičnega sloga Moretti obravnava kot literarno razsežnost buržoaznega svetovnozgodovinskega posredovanja med rentniškim in delavskim razredom. To vlogo literature pisec tudi konceptualizira v navezavi na historičnomaterialistično pojmovanje umetnosti kot simbolnega podvajanja političnoekonomskih protislovij. To Lukácsevo, Simmlovo in Jamesonovo pojmovanje umetnosti artikulira z Webrovo, Hobsbawmovo in Wallersteinovo socialno zgodovino.

Recenzija Bukla

Ob besedi buržuj je za mnoge prva (kulturna) asociacija Buñuelov film. Moretti pa figuro buržuja, ki je neločljivo povezana s kapitalizmom, opazuje skozi prizmo literature. V uvodnem poglavju tako, denimo, Defoejevega Robinsona Crusoeja bere skupaj z Webrovo Protestantsko etiko in pokaže, kako se je kapitalistični pustolovec prelevil v delavnega gospodarja, obenem pa z natančno jezikovno analizo motri, kako se buržoazna mentaliteta (delavnost, koristnost, učinkovitost, udobje, racionalizacija) zrcali v samem stilu. Če se je aristokracija brez sramu povzdigovala v nizu neustrašnih vitezov, buržoazija ni proizvedla nobenega primerljivega mita. Še več: z Ibsenom, s katerim Moretti sklene razpravo, se je podvrgla radikalni samokritiki.

Maša Ogrizek, Bukla 118-119

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...