Slovenska literarna veda od Trubarja do druge svetovne vojne
Darko DolinarZaložba | ZRC, ZRC SAZU |
Zbirka | Studia Litteraria |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-05-0131-2 |
Leto izdaje izvirnika | 2018 |
mehka vezava
21 x 15,5 cm
330 g
208 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina
Založnik o knjigi
Monografija Slovenska literarna veda od Trubarja do druge svetovne vojne je življenjsko delo Darka Dolinarja, strokovnjaka za zgodovino in metodologijo literarne vede na Slovenskem. Njegova knjiga prvič pri nas v obliki znanstvene sinteze predstavlja razvoj strokovnega in znanstvenega obravnavanja literature od zametkov v obdobju reformacije prek baročnega in razsvetljenskega polihistorstva ter začetkov nacionalne literarne zgodovine v 19. stoletju do vzpostavitve literarne vede kot temeljne univerzitetne discipline leta 1919 in nadaljnjega razvoja njenih različnih usmeritev, med njimi tudi primerjalne književnosti, vse do začetka druge svetovne vojne. Dolinarjevo delo odpravlja dolgoletno vrzel v slovenski literarni vedi, ki je sicer ne bi in še dolgo ne bo zapolnil nihče drug. Slovenski literarni znanstveniki, raziskovalci, učitelji in študenti književnosti v dobi nemara najhujše krize humanistike za bolj premišljen in prodoren odziv nanjo potrebujejo trdne opore v historični vednosti o zasnovah, pomenu in razvojnih premikih ter predhodnih krizah svoje discipline. Dolinarjeve knjiga tako zaledje vsekakor zagotavlja.
Recenzija Bukla
Dolgoletni profesor primerjalne književnosti Darko Dolinar je v 24. knjigi zbirke Studia litteraria opisal celoten, skoraj štiristoletni lok razvoja in dosežkov slovenske literarne vede od pisca prvih slovenskih knjig do začetka štiridesetih let minulega stoletja. Raziskavo je po kronološkem načelu razdelil na obdobja od srede 16. do konca 18. in nato do srede 19. stoletja, časa prvega razmaha umetne literature in razcveta filologije od Zoisa do Čopa. V tretjem razdelku obravnava razvojne smeri v drugi polovici stoletja s Krekom, Štrekljem in Murkom, v četrtem pa preoblikovanje razvojnih smeri in osnovanje samostojne literarne vede s Prijateljem, Kidričem, Grafenauerjem in Izidorjem Cankarjem. Prvi trije so bili kot literarni zgodovinarji dejavni še v obdobju med svetovnima vojnama, ko se je z Antonom Ocvirkom in njegovo Teorijo primerjalne literarne zgodovine uveljavila tudi komparativistika.
Iztok Ilich, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Vekuli riti u garžet Folklorne in spominske pripovedi s Kraškega roba do Brkinov, Sežane in Razdrtega 25,00 € Dodaj v košarico
-
Hamlet med Slovenci Recepcija in slogovne paradigme šestih slovenskih Hamletov 19,90 € Dodaj v košarico