Turški lok

Recenzija Bukla

Blaž Lukan je eno osrednjih imen slovenske gledališke scene, katere pomemben del je že od sedemdesetih let, pa naj je bil dramaturg, umetniški vodja, urednik, predavatelj, pisec gledaliških kritik ali gledališkoteoretskih razprav. In ravno petnajst slednjih je združenih v knjigo Turški lok, ki se v naslovu igra s famoznim dramaturškim lokom in dobesednim pomenom turškega loka kot najbolj cenjenega izmed vseh lokov, tudi zaradi svojega dometa. Gre za razprave, ki so nastale v zadnjih desetih letih, v njih se ukvarja s sodobno slovensko dramo od modernizma do postmodernizma in postdramske pisave, kar pomeni, da z njimi zariše poveden in pomemben (drama)turški lok. Izbor je generacijsko raznolik, najmlajša obravnavana avtorica je Simona Semenič, najstarejši pa Vitomil Zupan, med njima pa med drugim naletimo tudi na Petra Božiča, Dušana Jovanovića, Milana Jesiha, Emila Filipčiča, Drago Potočnjak. Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem se avtor ukvarja z dramo na prehodu, v drugem pa se je prehod že zgodil, vsem pa je skupno prestopanje okvirov tradicionalnega na tak ali drugačen način. Predmet raziskave so opusi, deli opusov ali posamezne drame, analize pa so tehtne, podrobne in razčlenjene. Osredinjajo se na recepcijo, stanje slovenskega dramskega prostora v nekem času, tematike, simbole, motive, žanre, slogovne in jezikovne postopke in vse specifike, ki delajo slovensko dramo tako edinstveno in vredno poglobitve.

Veronika Šoster, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.