Velika slovenska kuharica

Recenzija Bukla

Obstajajo kuharice in obstaja Kuharica – kuharska knjiga, ki jo imenujejo kar »kuharica sestre Kalinšek«, čeprav ima za seboj že stopetdesetletno tradicijo, in so jo v tem času dopolnile in razširile različne sodelavke (tokrat je posodobitev opravila s. Bernarda Gos­tečnik). Velika slovenska kuharica je tako doživela že skoraj legendarno, trideseto izdajo in se v tem času prodala v več kot četrt milijona izvodov. To je kuharica, ki ima na začetnih dveh predlistih prostor, kjer vsaka lastnica napiše, od kdaj jo poseduje in katere so njene tri najljubše jedi, potem pa jo, ko pride čas za to, preda naslednji generaciji. Sodobne kuharice gradijo na barvnih fotografijah slastne hrane, podobah, ob katerih te zaščemi v ustih in se ti naberejo sline. Velika slovenska kuharica je trdovratno staromodna. V njej najdete zgolj ilustracije kakih plodov in sadežev, iz katerih lahko pripravite kako jed, kake živali ali pa kuharske potrebščine, pa kakšno shematično ilustracijo jedi in podobno, vse skupaj v skoraj asketskem dvobarvnem tisku. Tudi recepti in navodila za njihovo pripravo niso razkošni in živopisni, temveč strnjeni in neposredni, včasih skupaj z navedbo potrebnih sestavin dolgi le nekaj vrstic, to je namreč kuharica, ki je namenjena dejanski uporabi, ne pa (predvsem) gledanju. To ni butična kuharska knjiga, v katero se nadobudni kuharji sem pa tja zazrejo, ko skušajo pripraviti kak nenavaden ali pa prazničen obrok. To je trpežna knjiga za vsak dan in neposredno za kuharski pult, kjer bo zdržala nekaj nadaljnjih deset­letij – tokrat tudi z novostjo, saj so s posebnim znakom označene jedi brez mesa. Kuharice prihajajo in odhajajo, »kalinškina« pa ostaja. Vse kaže, da bo preživela tudi nas.

Samo Rugelj, Bukla 145

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.