Bela garda
Mihail Afanas´evič Bulgakov
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Zbirka | Neminljivi |
| Leto izdaje | 2024 |
| ISBN | 978-961-278-708-0 |
| Naslov izvirnika | Belaja gvardija |
| Leto izdaje izvirnika | 1998 |
| Prevod | Marjan Poljanec |
Založnik o knjigi
Mojstrovina o človeškem duhu v senci vojne
Zgodovinski roman nas popelje v burne dni državljanske vojne 1917–1921 v Kijevu. Skozi oči družine Turbin in njihovih prijateljev doživljamo pretresljive zgodbe o lojalnosti, izdaji, ljubezni in izgubi. Bulgakov mojstrsko slika kaotično ozračje in globoko osebne tragedije, ki spremljajo zgodovinske dogodke. Preplet realističnega pripovedovanja in dramatičnih zasukov bralca vodi skozi vrtince človeških čustev in usod. Roman je tudi temeljit razmislek o človeškem stanju in morali v času vojne.
Družina Turbin in njihovi prijatelji se soočajo z življenjskimi prelomnicami in moralnimi izzivi, ki jih prinaša vojna. Z realistično in čustveno bogato pripovedjo Bulgakov mojstrsko prikazuje kontrast med krhkostjo človeškega življenja in izjemno vzdržljivostjo, ki jo ljudje najdejo v sebi v najtežjih časih. Avtor skozi podrobno upodobitev likov in dogodkov odraža absurdnost in kaotičnost vojne, hkrati pa poudarja pomembnost lojalnosti, poguma in osebne integritete. Liki v romanu se neprestano soočajo z izdajami in težkimi odločitvami, vendar kljub temu ohranjajo svoje vrednote in človečnost. Avtor skozi zgodbo spretno izrisuje tudi globoko čustveno plat likov, ki iščejo smisel in upanje v svetu, polnem nasilja in nepredvidljivosti.
Bela garda ni zgolj zgodovinski roman, ampak tudi premišljena moralna in etična študija, ki bralca spodbuja k razmisleku o lastnih vrednotah in odločitvah. Skozi trpljenje in preizkušnje, ki jih doživljajo liki, Bulgakov poudarja pomen humanosti in sočutja tudi v najbolj nemogočih razmerah. Avtorjeva sposobnost, da v zapletenem zgodovinskem kontekstu ohrani univerzalna vprašanja o človeški naravi, naredi Belo gardo relevantno in močno delo tudi za sodobnega bralca. Belo gardo smo v slovenskem jeziku dobili leta 1975 s prevodom Marjana Poljanca, tudi Sovretovega nagrajenca za izjemne prevajalske dosežke. K tokratni prenovljeni in dopolnjeni izdaji je spremno besedo napisal dr. Aleš Maver.
Recenzija Bukla
Ruskega klasika, rojenega v Kijevu, Mihaila Afanasjeviča Bulgakova (1891–1940), seveda najbolje poznamo po njegovem »večnem« romanu Mojster in Margareta, vendar pa se je v zadnjih letih zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino pozornost preusmerila na njegov roman Bela garda, ki je bil napisan približno pred sto leti (ter deloma objavljen v reviji Rossija), še s spominom na oktobrsko revolucijo in poznejšo ukrajinsko razglasitev samostojnosti z vsemi svojimi posledicami. Bela garda prihaja med slovenske bralce v osveženem prevodu (prvič je pri nas izšla leta 1975) in z obširno spremno besedo Aleša Mavra, v njem pa je Bulgakov popisal tegobe družine Turbin v nekaj dneh leta 1918, v katerih je padel hetmanov režim Ukrajinske države in se je v Kijev vrnila Ukrajinska ljudska republika, v kateri je imel odločilno vlogo Simon Petljura. Roman, ki se začne z vrnitvijo ključnega junaka, Alekseja Vasiljeviča Turbina, po napornih pohodih, vojaški službi in tegobah v Ukrajini in Mestu (kakor avtor poimenuje Kijev), na eni strani uokvirja smrt matere Turbinovih, na drugi pa napovedujočo se novo zamenjavo oblasti v tem kaotičnem času. Še kako aktualna klasika, ki je v zadnjih letih pri Ukrajincih sprožila razburjene odzive, preimenovanje ulic, poimenovanih po Bulgakovu, odstranjevanje njegovih obeležij itn.
Samo Rugelj, Bukla 182
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
