Češnjevina

Založnik o knjigi

Arjeta Filipo, ki je otroštvo in mladost preživela v Sarajevu, obleganem mestu, se mora zaradi državljanske vojne izseliti iz Jugoslavije. Odpravi se k sorodnikom v Francijo ter se v Parizu vpiše na študij filozofije. Tam se zaplete v problematično ljubezensko razmerje s fotografom in slikarjem Arikom. Travmatične izkušnje ponovno sprožijo napade absenc, ki so se prvič pojavili že v njeni zgodnji mladosti. Po končanem študiju, razbitem razmerju in z globokimi psihičnimi brazgotinami se preseli v Berlin. Ob selitvah iz države v državo in iz stanovanja v stanovanje se neogibno razgubljajo ali pojavljajo številni predmeti, odnosi in nanje vezani spomini. Edina stvar, od katere se za nobeno ceno noče ločiti, je družinska dediščina: babičina miza iz češnjevine. Ta kos pohištva je Arjetino duhovno pribežališče, pomaga ji, da po vsakem preobratu ali selitvi ponovno zbere moči in se osredišči.

Roman v sedmih poglavjih opisuje sedem dni življenja po Arjetinem prihodu v Berlin. Stara miza iz češnjevine, po kateri razpostavi družinske fotografije, predstavlja nekakšna vrata v nezavedno, do potlačenih spominov in čustev. Kako človek prebrodi življenjske tranzicije in izgube, kako se spopade z bremenom spominjanja? Ob pregledovanju fotografij Arjeta zatava v labirint starih čustev in zgodb ter sloj za slojem odkriva, kaj jo je privedlo na trenutno točko življenja in kaj jo v resnici sestavlja v osebo, kakršna je. -Ana Jasmina Oseban

Marica Bodrožić se je rodila leta 1973 v Svibu v Dalmaciji. Leta 1983 se je preselila v Nemčijo, kjer je nekaj semestrov študirala kulturno antropologijo in slavistiko ter obiskovala predavanja iz psihoanalize. Pri dvajsetih je za nekaj let odšla v Pariz. Po krajših postankih v Španiji, Švici in ZDA se je odločila za Berlin, kjer živi še danes. Poleg pisanja kratkih zgodb, esejev, romanov in poezije se ukvarja z literarnim prevajanjem iz hrvaščine in angleščine ter vodi seminarje kreativnega pisanja. V sorežiji s Katjo Gasser je leta 2007 posnela dokumentarni film o »spominski pokrajini Hrvaški«, za katerega je napisala tudi scenarij. Za svoje delo je prejela več nagrad in štipendij, med drugim nagrado sklada za literaturo Akademije umetnosti v Berlinu (2007), nagrado LiteraTour Nord (2013) in književno nagrado Fundacije Konrada Adenauerja (2015). Roman Češnjevina je avtorici prinesel nagrado Evropske unije za književnost (2013).

Projekt je v okviru programa Ustvarjalna Evropa podprla Evropska unija.
Izdajo knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Prevajalka se za podporo zahvaljuje Fundaciji Kunststiftung NRW in Evropskemu prevajalskemu kolegiju Straelen.