Do kdaj živim
Carmen L. Oven
| Založba | Slovensko društvo Hospic |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-96601-2-6 |
| Ilustracije | Maja Gavriloska |
mehka vezava
21,5 x 14,5 cm
560 g
375 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
leposlovje
biografije in spomini
leposlovje > kratka proza
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Do kdaj živim je ganljiva zbirka 30 resničnih zgodb z dogodkov Hospickafe, ki skozi pripovedi o izgubi, upanju in presežnem nagovarja življenje v vsej njegovi globini.
V knjigi Do kdaj živim avtorica dr. Carmen L. Oven z izjemnim občutkom in literarno močjo poveže 30 poglobljenih zgodb, ki so nastale v pogovorih s 65 izjemnimi sogovorniki na srečanjih Hospickafeja. To so zgodbe o življenju pred smrtjo in po njej, o žalovanju, slovesu, notranji moči, presežnih izkušnjah ter radosti in pogumu, ki kljub vsemu znova zaživi v človeku.
Gre za literarni opus, ki ne govori le o končnosti življenja, temveč predvsem o njegovi polnosti, sočutju in vrednotah, ki presegajo vsakdan. Zgodbe so dragocen prispevek k razumevanju minljivosti in večnosti obenem – ter povabilo k radostnemu, sočutnemu in pogumnemu bivanju.
Med pripovedovalci so številni eminentni gostje: dr. Karel Gržan, Saša Pavček, dr. Aleksander Zadel, dr. Tina Košir, dr. Alenka Rebula, Aljoša Bagola, dr. Manca Košir in mnogi drugi, ki so s svojo osebno zgodbo soustvarili knjigo, ki odpira srce in um.
To ni le knjiga. To je izročilo. Posvečena je Manci Košir in metuljem – simbolu preobrazbe in večnosti. Namenjena je vsem generacijam. Mnoge jo že vidijo kot darilo hčeri, sinu, prijatelju ali sebi – kot opomin, da življenje kljub slovesom kliče k polnosti.
Do kdaj živim je poklon življenju. In povabilo, da ga živimo – zdaj.
O avtorici
Carmen L. Oven je doktorica znanosti s področja edukacijskih ved. Je povezovalka prireditev in voditeljica literarnih in drugih pogovorov. Vodi treninge javnega nastopanja in samokomunikacije, kjer je kot certificirana hipnoterapevtka in pripovedovalka zgodb razvila posebno metodo, s katero skozi avtorske zgodbe opolnomoči slušatelje za delo, ki ga opravljajo.
Več kot desetletje že zvočno opisuje filme in risanke za osebe z okvaro vida. Napisala je dva romana za odrasle (Sprehajalka Gospodovega psa, Mladinska knjiga, 2012, in Tihotapci miru, Libris, 2016). Knjiga z naslovom Do kdaj živim je njena prva knjiga pogovorov.
Recenzija Bukla
Carmen L. Oven je sveže pečena doktorica edukacijskih ved, dolgoletna povezovalka prireditev in voditeljica literarnih in drugih pogovorov. Napisala je dva romana za odrasle (Sprehajalka Gospodovega psa, Mladinska knjiga, 2012, in Tihotapci miru, Libris, 2016), knjiga z naslovom Do kdaj živim pa je njena prva knjiga pogovorov. V njej je zbranih 30 zgodb gostov iz Hospickafejev, s katerimi so obeležili tudi 30. obletnico delovanja Hospica. Nastali so zelo raznoliki portreti, a vendar se čuti, da jih druži občutenje življenja v vsej njegovi edinstvenosti, ki seveda prinaša tudi soočanje z bolečino, minljivostjo in izgubami, a tudi toliko pristnega veselja, resnične radosti in temeljitega pogleda vase. Ko smo avtorico vprašali, katera zgodba se je nje najbolj dotaknila, je povedala: »Ne morem izbrati le ene, lahko pa povem, da sta me zelo navdahnili zgodbi ozdravitve Mojce Fatur in Denisa Malačiča po hudih boleznih, predvsem način, s koliko iznajdljivosti in poslušanja svoje intuicije sta se soočila z boleznijo. Pa zgodbe ponovnega rojevanja po obdobju teme (po izgubi) z dr. Alenko Rebula in permakulturnikom Aljažem Planklom, tudi zgodbe o ogledalcih v možganih (zrcalnih nevronih) z dr. Pirtovškom, pa o čudežu odpuščanja z dr. Sanjo Rozman in mag. Ano Petrič … Zelo zahtevne pa so bile zgodbe – tako za povezovanje večerov kot zapisovanje –, ki pričajo o smrti otroka, o smrti pred rojstvom (prekinitve nosečnosti). Ob teh zgodbah pa me presuneta pogum in moč, ki jo zmorejo starši, da hodijo naprej v življenje … Knjiga pa je posvečena Manci Košir in metuljem, ker je Manca začela s srečanji Hospickafejev pred več kot desetletjem in ker me je prepoznala kot metulja, ki (ko se je sama utrudila) 'lahko ta vodenja (in poslanstvo) na svojih krilih nese naprej v življenje vseh nas'«. Avtorica trdno verjame, da so vse te pripovedi in doživetja priča neskončne človeške moči, in upa, da bo zaradi teh zgodb, če jih bodo bralci prebrali in jih spustili vase, morda komu vsaj malo lažje iti skozi najzahtevnejša obdobja svojega življenja.
Renate Rugelj, Bukla 187–188
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
