Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Brata

Terencij
Brata
29,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-218-983-9
Naslov izvirnika Adelphoe
Prevod Marko Marinčič
Spremna beseda Marko Marinčič
Urejanje Jera Ivanc

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21,5 x 13 cm
290 g
205 strani
Tip knjige
drama
Kategorije
leposlovje > drame
latinsko leposlovje

Založnik o knjigi

Publij Terencij Afričan (ok. 195–ok.159 pr. Kr.) je prišel v Rim kot suženj senatorja Terencija Lukana. Kot osvobojenec je v Rimu napisal in uprizoril šest paliat, »komedij v grškem plašču«, in užival zaščito vplivnih aristokratskih družin; njegovi komediji Tašča (Hecyra) in Brata (Adelphoe) sta bili leta 160 uprizorjeni na pogrebnih igrah v čast Emilija Pavla, zmagovalca nad makedonskim kraljem Perzejem. V komediji Brata, ki jo je Terencij priredil po dveh grških predlogah, Menandrovi in Difilovi, se soočita dve vzgojni metodi. Demea, ki živi na podeželju, ima dva sinova, Ktesifonta in Ajshina; prvi je deležen očetove stroge vzgoje, drugega pa vzgaja stric, popustljivi in prijazni Demeov brat Mikion, ki živi lagodno življenje v mestu. Ajshin skrivaj ljubi in se namerava poročiti z revno Pamfilo, ki ji je pred devetimi mesecimi storil silo, Ktesifont, ki velja za vzor kreposti in vrlin, pa se med obiskom v mestnem bordelu zaljubi v harfistko Bakhido. Stvari se zapletejo, ko se Ajshin odloči pomagati bratu in harfistko ugrabi. Na koncu se stvari obrnejo v svoje nasprotje in nič ni tako, kot se je zdelo sprva. Razmerja moči se nepričakovano obrnejo, sitni starec«, ki je v grški »novi komediji« praviloma tarča privoščljivega posmeha, v Terencijevi provokativni različici slavi triumf. Če je Terencijev prehodnik Plavt meščansko uglajene helenistične komedije prirejal v ljudske burke z melodramatičnimi arijami, je skušal afriški osvobojenec s »suženjsko« zvestobo Grkom izkazati višjo umetnostno zavest.
Literarna zgodovina Terencija opisuje tudi kot propagandista filhelenskih idej. Dramo Brata so že razsvetljenci brali kot manifest permisivne vzgoje – Goethe si je s svojim sinom Avgustom dopisoval kot »Mikion« z »Ajshinom«.

Recenzija Bukla

Komedija Brata, katere avtor je rimski Afričan Terencij, je ena od njegovih šestih paliat, t j. »komedij v grškem plašču«. Rimsko občinstvo, ki je hlepelo po melodramatičnih meščanskih burkah, je raje gledalo gladiatorje kot pa igre grški umetnosti zavezanega komediografa, vendar je ta vseeno uspel pridobiti naklonjenost uglednih zaščitnikov. Komedija Brata obravnava spor med ironičnim Mikionom in njegovim sitnim, resnim bratom Demeom – v današnji komediji bi bil slednji kajpada predmet posmeha, iz Terencijeve igre pa zakoraka kot zmagovalec.

Vesna Paradiž, Bukla 74-75

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...