Dnevi zavrženosti

Recenzija Bukla

Ferrantejeva, italijanska pisateljica, katere resnična identiteta je zavita v oblak skrivnosti, velja za pravi evropski avtorski fenomen, sploh v času, ko mnogi avtorji za vsako ceno hlepijo po slavi in prepoznavnosti. Tako seveda ne moremo vedeti, ali je Olga, osemintridesetletna junakinja njenega drugega romana (prvega prevedenega v slovenščino), plod avtoričine domišljije ali njenih lastnih izkušenj. A morda ravno ta »medijska odsotnost« avtorico opogumlja, da pri pisanju odvrže vsa varovala in iskreno, brez olepševanja, prikaže kruti padec zapuščene ženske. Mario, njen dokaj uravnovešeni mož, se po petnajstih letih zakona nenadoma odloči, da bo zapustil družino, in Olga se mora z dvema šolajočima se otrokoma in velikim psom znajti, kakor ve in zna. Nepričakovano breme vsakdanjih obveznosti jo pahne na rob blaznosti, včasih tudi čez, po vrhu pa jo njena nova, zanemarjena, vulgarna in nepredvidljiva pojava povsem osami tudi od prijateljev in okolja. Po več mesecih brezglavega utapljanja in izginjanja jo morata otroka z bolečim špikanjem (dobesedno) vleči iz brezna odsotnosti. Ne gre drugače, sama mora precediti svojo jezo in žalost, se osvoboditi spon preteklosti in poiskati pot nazaj k otrokom in predvsem k sebi.

Renate Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.