Drame

Recenzija Bukla

Filipčič ni samo avtor legendarne Butnskale, ampak tudi eden naših najpomembnejših dramskih piscev, zato je treba antologijsko izdajo njegovih devetih dram (nekatere doslej še niso bile izdane) samo pozdraviti. Gre za vsebinsko in slogovno raznolika besedila, ki pa se jih avtor loteva s popolno umetniško svobodo. Ob sosedovem Lojzetu se znajde Kronos, včasih tudi vesoljec, policaji prebirajo Kanta in Psiha je ena fejst slovenska baba; skratka, svet je v nenehnem pogonu, ki nazadnje preraste v grotesken kaos vseh mogočih kulturnih referenc in jezikovnih registrov. Filipčič ob tem zruši ali na novo interpretira mite, parodira zgodovinske osebnosti in dogodke, prepleta literarne žanre, pri tem pa izpostavlja probleme, ob katerih se zdi, kot bi se čas ustavil: korupcija, politično kadrovanje, nepotizem, terorizem, ameriška invazija. To ni le zajeten knjižni »špeh«, ampak tudi odlična priložnost, da se Filipčičeva dramatika spet znajde na slovenskem odru, kjer je bila nazadnje leta 1996. Ob aktualnosti dram je nenavadno, da so gledališki ustvarjalci nanj povsem pozabili. Je Filipčič danes preradikalen?

Kristina Sluga, Bukla 109

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.