Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Možè, arhivist

Jaz: sem: slučajno: jaz
Kristijan Muck
Možè, arhivist -50%
9,90 € 20,00 € Prihrani 10,10 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,30 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Goga
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-277-011-2
Leto izdaje izvirnika 2011
Spremna beseda Simona Ješelnik, Blaž Lukan
Urejanje Damijan Šinigoj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
17,5 x 27 cm
260 g
Tip knjige
drama
Kategorije
leposlovje > eseji
leposlovje > drame
slovensko leposlovje

Založnik o knjigi


Rojen 23. 2. 1941 v Ljubljani. Igralec, pesnik, esejist, dramatik, režiser. Osnovno in gimnazijsko šolanje v Ljubljani. Leta 1966 na AGRFT diplomiral iz dramske igre. Od leta 1964 član Drame SNG v Ljubljani, od leta 1980 na AGRFT, od leta 1995 kot red. prof.
Je član ZDUS in DSP. V gledališču, pri filmu in na TV je odigral okrog 140 vlog. Predvsem do začetka devetdesetih je veliko sodeloval na radiu. Režiral je svoja besedila oziroma projekte. Objavlja poezijo, prozo, eseje, dramske tekste v večini slovenskih revij ali drugih publikacij. Pomembnejše nagrade: Prešernova nagrada za študente, Borštnikova nagrada, Jugoslovanska nagrada za igro na festivalu radia, Nagrada ZDUS.
Poglej še...
Iz spremne besede

V središču, centru sveta ali vesolja je torej arhiv, »shramba, ki katalogizira sledi že rečenega, zato da jih predaja prihodnjemu spominu«, kot bi rekel Giorgio Agamben, zbirka dokumentov, na videz sicer urejenih in oštevilčenih, v resnici pa zaloga kaosa, na razpolago vsakomur, ki si upa seči vanjo. V tem prostoru se Možetova (in Muckova) drama (dobesedno) odvija kot palimpsest, kot hkratno in sprotno prepisovanje, praskanje, nalaganje in odpadanje plasti, kot preplet in vozlanje časov in pisav, dob in prostorov, resnic in fantazij, kot svitek svete knjige, ki je na istih mestih prepojena tako s krvjo kot spermo, tako z blagoslovljeno vodo kot s scalnico. Ta metempsihotična pisava je zdaj tekoča, zdaj poskakujoča, sinkopirana, reproducira znane, pritlehne, »razumljive« jezike in izumlja svoj, nadjezikovni jezik oziroma govor v nastajanju, sledeč misli Antonina Artauda, da je »vsak pravi jezik nerazumljiv«.
Blaž Lukan

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...