Tihožitje z mrtvo babico

Recenzija Bukla

V peti knjigi mladega družbenokritičnega pisatelja se družina spopade z nasprotji podeželje – mesto, kri in znoj prednikov – negotova prihodnost potomcev in mrtvi – živi. Toneta je življenjska pot popeljala s podeželja v Ljubljano, po smrti staršev pa je podedoval njuno staro, propadajoče posestvo, na katerem živijo podgane, potepuški maček in mrčes. Nostalgično ga začne preurejati v vikend in se poskuša vključiti v vaško družbo. Njegova žena pa noče niti slišati za domačijo, zato mu svetuje prodajo. Sin, faliran študent ekonomije, mu nekaj časa pomaga pri obnovi, a kmalu ga mine in začne razmišljati o podjetništvu. Hčerki, brezposelni umetnici, ni mar za dediščino, njen fant, nepremičninski agent, pa jo prepričuje, naj si izbori delež od prodaje, ki ga bosta potrebovala, ko si bosta morda nekoč ustvarila družino. Različna mnenja krhajo odnose, medtem pa babičino telo pod zemljo vse bolj izginja.

Katja Cingerle, Bukla 115

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.