Bleda svoboda

Recenzija Bukla

Ko dobim v roke esejistično knjigo dve desetletji mlajšega leposlovnega avtorja, me najprej zanima njegova pisateljska kondicija v stvarnem žanru, potem pa še to, ali mi lahko (o svetu in/ali kulturi) pove kaj novega. Pri Jasminu B. Frelihu (1986), enem najbolj opaznih glasov mlajše generacije, avtorju nagrajenega romanesknega prvenca Na/pol, sta odgovora na obe vprašanji pozitivna. Frelih po eni strani v svojih esejih posega na različna (kulturnozgodovinska) področja in jih združuje v lepo spletene zgodbe, denimo Pritisk, v kateri prepleta atentat na Kennedyja, terorizem v Bostonu, lastno pisanje in branje DeLillovega romana Libra ter žvižgača Edwarda Snowdna. Po drugi strani pa skuša umestiti svojo generacijo v sedanji svet ter pokazati na njene ključne značilnosti (in povedati, kaj pri njih v resnici pomeni »nakonektanost«). Hkrati pa v okviru postštudentskega pogleda na svet, ki še ni obremenjen s klasičnimi pogledi, zaznamovanimi z bojem za ustrezno (materialno) eksistenco, premišljuje o svetu ter bivanju v 21. stoletju nasploh, od arabske pomladi do zasedbe Wall Streeta, in o (pogosto samo) navidezni svobodi, ki pa tej generaciji v praksi ne ponuja prav veliko. Suvereno izpisani eseji.

Samo Rugelj, Bukla 141

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.