Ekologija idej

Recenzija Bukla

Anglež Gregory Bateson (1904–1980) je spadal med tiste znanstvenike in mislece, ki so se odlikovali z inovativnim povezovanjem različnih področij, v njegovem primeru od biologije do filozofije in od estetike do etologije. S tem je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje – ekologijo idej, kar je več kot lepo razvidno iz Ekologije idej, njegovega prvega prevoda v slovenščino, ki kar bruha različne ideje, ki so bile v svojem času velikokrat slabo razumljene, z novimi (denimo) ekološkimi preobrati na našem planetu pa vse bolj pridobivajo pomen. Eden od tistih, ki si je prizadeval, da dobimo kak Batesonov prevod v slovenščino, je tudi psihiater in psihoterapevt Miran Možina s Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Ta je o prevodu najbolj znanega Batesonovega dela iz leta 1972 zapisal: »Gre za zbirko 35 vzorčnih esejev, ki jih je Bateson napisal v letih od 1935 do 1970. V njih lahko kronološko spremljamo, kako je postopno začrtal novo znanstveno področje, 'epistemologijo', kot jo je sam poimenoval. S tem je izstopil iz običajnih delitev in miselnih vzorcev znanstvenih ved ter ponudil zametek nove znanstvene paradigme (Možina, 1991), ki je še kako relevantna tudi za psihoterapevtsko znanost in prakso. Prevod Batesona v slovenščino sem dolgo pričakoval. Odkar me je namreč leta 1985 z Batesonovimi idejami 'okužil' moj učitelj psihoterapije Graham Barnes, se je Batesonov virus v meni samo še množil. K sreči se je ta infekcija pokazala kot zdravilna tako v mojem profesionalnem kot tudi privatnem živ­ljenju. Prav z njeno pomočjo mi je namreč postajalo vse bolj jasno, kako moj način mišljenja in delovanja vodijo epistemološke predpostavke zahodne kulture, ki generirajo svojevrstno patologijo. ­Le-ta se žal od Batesonove smrti leta 1980 samo še stopnjuje ter v globaliziranih razsežnostih ogroža obstoj naše civilizacije in celotnega človeštva bolj kot kdajkoli v njegovi zgodovini. Kljub pesimizmu, s katerim me navdaja eksponentno stopnjevanje ekološke, populacijske, ekonomsko-politične, etične in druge problematike, mi Batesonov virus na paradoksalen način pomaga ohranjati upanje. Tako kot si je on, kljub vse bolj jasnemu uvidu v smrtonosno rušenje globalnega ekološkega ravnovesja, zadnja leta svojega življenja vse bolj prizadeval za širjenje svojih idej, za katere je vseeno upal, da bi lahko pomagale obrniti razvoj v drugo smer, tudi sam čutim vse bolj gorečo zavezanost populariziranju teh idej in delovanju, ki poskuša z njimi najti sozvočje.« O Gregoryju Batesonu, njegovih idejah in vplivu bo konec septembra v Ljubljani organiziran tudi mednarodni simpozij.

Samo Rugelj, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.