Globalni južnjaki

Recenzija Bukla

Novinarka, kritičarka in esejistka Mojca Pišek se je že pred časom odločila za (fizični) odmik iz slovenskega kulturnega prostora in postala globalni (digitalni) nomad, od koder nas občasno zalaga z besedili, v katerih s perspektive postsocialistične Evropejke razmišlja o svetu in Sloveniji ter posamez­niku v njem. Globalni južnjaki prinašajo izbor nekaterih že objavljenih – nekaterih pa napisanih posebej za to knjigo – esejističnih potopis­nih besedil iz zadnjega obdobja, v katerih s svojim brezkompromisnim umom ter neprizanesljivim pisanjem zarisuje podobo globalnega severa in globalnega juga, premišljuje o tem, kdo je koloniziral koga ter kdo in zakaj še vedno pristaja na svoj položaj. Ob tem skuša biti kar se da natančna in ilustrativna, kar denimo naredi že v začetku z definicijo ZDA, ki jo poimenuje združenodržavna, saj želi ločevati med pojmi, ki se nanašajo na enega ali oba ameriška kontinenta, na drugi pa na pojme, ki se nanašajo na Združene države Amerike. Njena besedila se vijejo od banan in njihove zgodovine, ki po njenem pripovedujejo zgodbo celotnega 20. stoletja, do Slovencev in njihovega odnosa do morja, o katerem razmišlja v sredogorski Arizoni. 

Samo Rugelj, Bukla 182

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.