Izdelovalec zvonov

Recenzija Bukla

Nova esejistična knjiga Vinka Möderndorferja črpa naslov iz izjave Ingmarja Bergmana, da mora imeti izdelovalec zvonov samo eno ambicijo, ki ji mora podrediti vse drugo, ta pa je, da njegov zvon lepo zveni, za kar mora včasih žrtvovati vse, od lepote zvona do svoje slave in denarja. Zdi se, da tudi Möderndorfer živi v skladu s to maksimo, posveča se namreč »samo« ustvarjanju (romanov, filmov, gledaliških iger itn.), temu pa podreja vse drugo v življenju. No, ne čisto, včasih si privošči tudi ekskurzijo v refleksijo, v duhovitem esejističnem slogu briljantnega pripovedovalca razmišlja o sebi kot ustvarjalcu, s svojo gledališko karizmo v izbranem jeziku raziskuje gledališke predstave in filme, ki si jih je ogledal, ter v njih išče presežke in pomanjkljivosti, kot popotnik v Pragi in Berlinu vonja kulturni utrip življenja, ves čas na lovu za unikatnimi gledališkimi odri, hodi po ulicah, kjer odkriva kulturno zgodovino mesta in naroda in jo primerja s svojo domačo, h kateri se tako ali drugače ves čas vrača. Pravi cukrček je njegov esej o potovanju, v katerem se razkrije, da ima kot popotnik povsem enake težave in pričakovanja kot kdor koli med nami. Izdelovalec zvonov je zbirka esejev, ki jo lahko začnete brati takrat, ko začutite, da ste se naužili dovolj Möderndorferjevega leposlovja, kar pa ne pomeni, da vam Möderndorfer tudi tu ne bo spregovoril s svojim neponovljivim glasom.

Samo Rugelj, Bukla 94

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.