O ženskah
Susan Sontag| Založba | Sanje |
| Zbirka | Sanje esej |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-274-951-4 |
| Naslov izvirnika | On Women |
| Leto izdaje izvirnika | 2023 |
| Prevod | Ana Pandur |
mehka vezava
20 x 12,5 cm
190 g
178 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
leposlovje > eseji
družbene vede
filozofija
Založnik o knjigi
Briljantno poantirano esejistično delo Susan Sontag O ženskah je uvod v pisanje pisateljice, filozofinje in najvplivnejše ameriške »feministke, ki to sploh ni bila«, na temo ženskih vprašanj. V njem se kultna mislecinja 20. stoletja loteva tematike staranja, enakosti, lepote, spolnosti in fašizma.
Knjiga O ženskah prinaša sedem esejev, v katere Sontag zajame najrazličnejše izzive in ponižanja, s katerimi se ženske spoprijemajo ob staranju; tematizira odnos med osvoboditvijo žensk in razrednim bojem; pronicljivo piše o lepoti, feminizmu, fašizmu in filmu. Skozi esejistično celoto, ki jo zapisuje neusmiljeno radovedno, zgodovinsko natančno, politično neomajno in na poenostavljanje alergično pero, preseva neponovljivi um »zadnje velike ameriške literarne zvezde« (tako njen biograf Benjamin Moser), ki je v svojih delih razgrinjala temeljni konflikt ameriške kulture, prepad med množično in visoko kulturo, ter ga vedno znova skušala premostiti.
Recenzija Bukla
Susan Sontag (1933–2004) je bila ameriška esejistka, pisateljica in kulturna kritičarka, znana po svojem vplivu na sodobno mišljenje o umetnosti, politiki, bolezni in družbi; v slovenščini jo poznamo po esejističnih knjigah Pogled na bolečino drugega in O fotografiji (ter nekaj dramah in radijskih igrah). Njena knjiga O ženskah, ki je izšla leta 2023, je zgoščen, prodoren in presenetljivo intimen vpogled v njeno razmišljanje o ženskosti, telesu, vlogah in družbenih pričakovanjih. Gre za posthumno izdano zbirko esejev, zapisov, fragmentov in intervjujev, ki prej niso bili zbrani in objavljeni skupaj v knjižni obliki, nastali pa so (predvsem) v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V njih se avtorica ne trudi postaviti »enotne teorije žensk«, besedila pa razkrivajo njen proces mišljenja – nemiren, samokritičen, pogosto protisloven. Sontag se žensk ne loteva kot abstraktne kategorije, temveč kot izkušnje, ki je vedno vpeta v zgodovino, politiko, pogled drugega ter v odnos do lastnega telesa. Njeni zapisi o lepoti, staranju, seksualnosti, moči in sramu so neusmiljeno natančni, brez olepševanja in brez želje po tolažbi. Feminizem v tej knjigi ni slogan, temveč nenehno prizadevanje ter intelektualni in eksistencialni boj za svobodo, Susan Sontag pa se v tej knjigi znova izkaže kot (hkrati) hladna analitičarka in boleče osebna opazovalka.
Samo Rugelj, Bukla 192
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
