| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka | Srednji svet |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-01-8012-8 |
| Naslov izvirnika | Unfinished tales |
| Podnaslov izvirnika | of Númenor and Middle-earth |
| Leto izdaje izvirnika | 1980 |
| Prevod | Sergej Hvala |
trda vezava
21 x 15 cm
740 g
694 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > fantazijski roman
britansko leposlovje
Založnik o knjigi
Nedokončane povesti so zbirka zgodb in esejev očeta sodobne fantazijske književnosti J. R. R. Tolkiena, ki za njegovega življenja niso bile dokončane. Tekste, ki so prava zakladnica vedenja o Srednjem svetu, je neokrnjeno in z obsežnimi pojasnili zbral in uredil njegov sin Christopher, v slovenščino pa zdaj prvič prevedel Sergej Hvala.
Odgovori na vsa vprašanja
V njih so zbrane mnoge podrobnosti, ki osvetljujejo dogodke, le bežno omenjene v Gospodarju prstanov, ter dajejo globlji uvid v nekatere ključne Tolkienove like, teme in ideje.
Kako je končal Isildur? Kako se je izgubil Edini prstan? Od kod izvirajo čarovniki in od kod palantírji? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja prinaša zbirka Tolkienovih zgodb in zapisov, ki zajemajo dogodke vse od davnih dni do konca vojne za Prstan. Zbrane povesti ponujajo nove uvide tako v zgodovino, kulturo in jezike Srednjega sveta kot tudi v samo avtorjevo ustvarjanje.
Vpogled v veličasten opus
»V primerjavi z opisi v Nedokončanih zgodbah se zdi pripoved v Silmarillionu in Gospodarju prstanov zgolj povzetek vsega dogajanja. Ko bi le Tolkien v tej obliki izdal celotno zgodovino Srednjega sveta.« - Warren Dunn
o avtorju
J. R. R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Rodil se je v Južni Afriki, kjer je njegov oče delal kot vodja banke. Pri treh letih se je z materjo in bratom vrnil v Anglijo, kjer je ostal vse življenje. Že kot mlad je pokazal veselje do starih jezikov, ki ga je zaznamovalo z izbiro poklica. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino, obenem pa še vrsto drugih jezikov. A jezike si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmarilliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi.
Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija (CBE) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.
Recenzija Bukla
Luč sveta je tudi v slovenščini ugledala obsežna zbirka zgodb, zapiskov in esejev očeta sodobne fantazijske književnosti J. R. R. Tolkiena, ki v času njegovega življenja niso bili dokončani. Besedila, ki razkrivajo številne podrobnosti o Srednjem svetu, je neokrnjeno in z obsežnimi pojasnili, komentarji, kazalom in zemljevidi zbral in uredil njegov sin Christopher. Vse skupaj je v slovenščino prevedel Sergej Hvala, veteranski jezikovni posrednik Tolkienovih del, ki pravi da je »vesel kot hobiti trojnega zajtrka, da je jezikovno, izrazoslovno in likovno poenotena temeljna zbirka Tolkienovih del v slovenščini naposled dokončana, pa čeprav se šesto delo ironično imenuje Nedokončane povesti«. In zakaj nosi zbirka tak naslov? »Zato, ker je avtor nenehno pilil, razgrajeval in dopolnjeval svoj svet, like, preteklost, umetne jezike in še kaj – in če ne bi bil primoran oditi s tega sveta, bi to še zmerom počel.« Po prevajalčevem mnenju so »Nedokončanke kljub morebiti neobetavnemu naslovu super knjiga, ki pojasni in doda številne gradnike, od tega, kako je Gandalf nanovačil Thorina in druge škrate, da so prišli izpraznit Bilbu špajzo, prek usode Isildurja in Edinega prstana, potem ko so ga zaplenili Sauronu, do številnih podrobnosti o otoku Númenor«. Številni oboževalci Gospodarja prstanov in Silmarillona so hvaležni za odlične prevedene nove uvide tako v zgodovino, kulturo in jezike Srednjega sveta kot tudi za to, da imajo zdaj zaokrožen vpogled v avtorjevo ustvarjanje.
Renate Rugelj, Bukla 187–188
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
