Noč živih Židov
Igor Ostachowicz
| Založba | Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-961-282-412-9 |
| Naslov izvirnika | Noc żywych Żydów |
| Leto izdaje izvirnika | 2012 |
| Prevod | Jana Unuk |
| Urejanje | Andrej Blatnik |
trda vezava
20,5 x 15 cm
360 g
264 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
leposlovje > fantazijski roman
poljsko leposlovje
Založnik o knjigi
Junaku romana Noč živih Židov, tipičnemu stanovalcu blokovskega naselja, postavljenega na ruševinah varšavskega geta, zaide v roke magični talisman – srebrno srce, zaradi česar se v njegovi kleti odpre prehod, po katerem se začno v moderno Varšavo zgrinjati živi mrliči. Iz kolektivne podzavesti vstajajo med vojno pomorjeni Židje, žrtve nacističnega nasilja, ki – neobjokovani – ne najdejo miru. V nakupovalnem centru Arkadija se odigra apokaliptična bitka med njimi in poljskimi neonacisti pod vodstvom učitelja joge. Delo, ki parodira žanr fantastične srhljivke, v humornem, čeprav mračnem slogu preigrava popkulturne klišeje s citatnimi navezavami na sodobno filmsko in literarno produkcijo. Ta trpka komedija o holokavstu in travmi je prvi poskus komične obravnave teme holokavsta v poljski književnosti.
Igor Ostachowicz (1968) je študiral mednarodne odnose v Varšavi in delal kot bolničar v psihiatrični ustanovi, menedžer in državni uradnik. Napisal je romane Pošast in dekle (2009, kot Julian Rebes), Noč živih Židov (2012) in Zeleni otok (2015).
Recenzija Bukla
Obstajajo romani, ki se jih človek preprosto ne bi smel lotiti brez primerne splošne izobrazbe, zgodovinskega spomina in reflektirane rahločutnosti. Izrazito takšen primer je Noč živih Židov, roman poljskega avtorja Igorja Ostachowitza, ki pripada srednji generaciji briljantnih pisateljic in pisateljev – to med drugim tvorita tudi Olga Tokarczuk in Joanna Bator, obe že večkrat prevedeni v slovenščino.
Značilnost vseh treh naštetih poljskih avtorjev je, da se v izredno občutljivem zgodovinskem trenutku, ki ga pretresajo nevarno glasni odmevi iz 30-ih let prejšnjega stoletja, izjemno pogumno spopadajo z aktualnimi problemi (ne le) poljske družbe – totalitarnimi vzgibi oblasti, turboklerikalizmom, vseprisotnim nazadnjaštvom, rasizmom, uličnim nasiljem (predvsem desničarskih navijaških skupin), iz dneva v dan bolj izrazitim antisemitizmom, islamofobiji, teorijami zarot, krčenjem medijske svobode, širjenjem sovraštva, spletnimi (kolektivnimi) patologijami …
Noč živih Židov – ne glede na to, da je roman na Poljskem izšel že leta 2012 – je tukaj in zdaj še tolikanj bolj aktualna knjiga, saj smo 1. septembra obeležili osemdesetletnico začetka druge svetovne vojne, ki se je začela z nemško okupacijo Poljske.
Ostachowitz z mešanico magičnega realizma in znanstvene fantastike, ki ju meša s skoraj dokumentaristično-realističnimi podrobnostmi, predstavi zgodbo poljskega obrtnika, ki živi solidno, skoraj dolgočasno življenje srednjega razreda – brez velikih etičnih dilem, brez velikih vprašanj. Ko po naključju odkrije magično srebrno srce, nekakšen portal v zgodovini in časovni stroj, ki nemudoma jasno in glasno – seveda preko metafore – pove, da se zgodovina ponavlja, se njegovo življenje postavi na glavo.
Iz (simboličnih) kleti – okostnjakov iz omar vseh nas – tako začnejo množično lesti mrtvi Judje, žrtve holokavsta, pri katerem je pomembno in v zgodovini večkrat spregledano umazano vlogo odigrala tudi Poljska. Preteklost se nemudoma preplete s sedanjostjo: tudi mrtvim hitro postane jasno, da se v času njihovega skrivanja v kleteh tam zunaj ni veliko spremenilo. Le črno-belo je postalo barvno in iluzije so (še) močnejše.
Pomembna knjiga. Bolj zaradi svojega aktualnega sporočila kot zaradi literarne vrednosti.
Boštjan Videmšek, Bukla 150
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
