Kmalu nasvidenje
Markus Werner
| Založba | KUD Sodobnost International |
| Zbirka | Horizont |
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-7132-01-4 |
| Naslov izvirnika | Bis bald |
| Leto izdaje izvirnika | 1992 |
| Prevod | Slavo Šerc |
trda vezava
22,5 x 14 cm
310 g
175 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
leposlovje > leposlovni roman
švicarsko leposlovje
Založnik o knjigi
Lorenz Hatt na dopustu v Tuniziji utrpi srčni infarkt. Po vrnitvi v Švico sicer okreva, a kaj kmalu se mu stanje poslabša. Odtlej tiči doma, čaka in upa na rešitev. Mučno čakanje prekinjajo pomenljivi pogovori z gospodinjsko pomočnico in obiski neznanega, tihega gosta, ki mu Lorenz pripoveduje o sebi in svojem življenju ter mu pri tem na široko odpre srce. Med branjem se zavemo, da Lorenz Hatt govori o vseh nas: o našem čakanju, omahovanju, o naših upih in vdanosti v usodo, o naših stiskah ter o našem hrepenenju po življenju.
o avtorju
Markus Werner (1944–2016) je eden najodličnejših avtorjev sodobne švicarske literature, ki v svojih delih – napisal je sedem romanov – mojstrsko analizira sodobno družbo. Podton njegovih razmišljanj bi lahko povzeli z besedami »življenje je nepomembno, nično in šele smrt naredi življenje pomembno«. Wernerjev prefinjeni pripovedni slog bralca povsem očara: kljub resnosti tematike je njegova pisava ironična in polna iskrivega humorja, hkrati pa s presunljivo jasnostjo razkriva najgloblje vzgibe za naše (ne)delovanje.
Recenzija Bukla
»Bolezen ni nesreča, temveč možnost, da se prekine in pretehta običajno življenje,« je citat, ki najbolje opiše vsebino tega romana švicarskega avtorja Markusa Wernerja iz leta 1992. Zgodbo o svojem življenju prvoosebno pripoveduje Lorenzo Hatt. Pozorni bralec bo opazil, da se ime glavnega lika pojavi šele na sredini knjige, priimek pa le malo prej. Tudi sicer konkretnih podatkov o Lorenzu v knjigi izvemo bolj malo in še to na kasnejših straneh. Poudarek je predvsem na njegovem razmišljanju o dogajanju, njegovem odnosu do sveta, sebe in življenja. Ta roman za današnji (pre)hitri svet ni enostavno branje, saj se v njem ne zgodi prav veliko, ni pa tudi pretiranih čustev, temveč vlada občutek neke empatije. Lorenzo Hatt je na potovanju v Tuniziji doživel infarkt in v zgodbi, ki časovno in krajevno skače sem ter tja, izvemo, da mu popušča srce in torej čaka na nekoga, da umre in prejme njegovo srce. Bolj kot samo dogajanje avtor tako v ospredje postavlja filozofska vprašanja o življenju in smrti ter odnosu do njih, čakanju in fatalizmu, volji do življenja in odločitvah posameznika. Slednja knjigo, čeprav je napisana v času pred hitrim internetom in izdana v prejšnjem tisočletju, naredijo izjemno aktualno ter hkrati brezčasno.
Ajda Vodlan, Bukla 161
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
