Alžirske ženske v svojih sobanah
Assia Djebar
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka | Stopinje |
| Leto izdaje | 2018 |
| ISBN | 978-961-7017-34-2 |
| Naslov izvirnika | Femmes d'Alger dans leur appartement |
| Leto izdaje izvirnika | 1980 |
| Prevod | Ana Barič Moder |
| Spremna beseda | Katja Zakrajšek |
| Urejanje | Gaja Kos, Tina Kozin |
mehka vezava
23 x 13,5 cm
198 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
alžirsko leposlovje
Založnik o knjigi
Zgodovinarka, pisateljica, pesnica, dramatičarka, filmarka in prevajalka Assia Djebar (1936–2015) se je rodila kot Fatima-Zohra Imalayène v alžirskem Cherchellu (eni od številnih antičnih Cezarej v Sredozemlju). V preko pol stoletja literarnega delovanja je ustvarila obsežen in raznovrsten opus, s katerim se uvršča med najvplivnejša severnoafriška literarna imena. Veliko se je ukvarjala z vprašanji jezika (alžirska jezikovna realnost obsega berberščino, narečno in klasično arabščino, francoščino), zgodovine in spomina, vselej prek arheologije zamolčanih in utišanih ženskih glasov, njihovih zgodb in izkušenj.
V izhodišču knjige Alžirske ženske v svojih sobanah (1980) se zastavlja vprašanje, kakšno je mesto žensk v alžirskem povojnem oziroma poosamosvojitvenem družbenem in političnem redu.
»Po mojem obstaja le en način, da se arabske ženske rešijo vseh blokad: govoriti je treba, brez prestanka govoriti o preteklosti in sedanjosti, se pogovarjati med seboj v vseh ginecejih, tistih tradicionalnih in tistih blokovskih. Se pogovarjati in gledati. Gledati ven, pokukati preko zidov zaporov! … Ženska-pogled in ženska-glas,« je nekoliko nerazumljivo dodala ter se porogljivo zasmejala …
Recenzija Bukla
Pisateljico, dramatičarko, scenaristko in filmarko alžirskega rodu Assio Djebar (1936–2015) v slovenščini že poznamo po njenem romanu Ljubezen, fantazija, sedaj pa je izšla še njena zbirka ohlapno povezanih kratkih zgodb Alžirske ženske v svojih sobanah iz leta 1980, v katerih avtorica tematizira položaj žensk v alžirskem povojnem oziroma poosamosvojitvenem obdobju. Osredotoča se na njihovo moč in dostojanstvo, pri tem pa si je avtorica za inspiracijo in osnovo vzela sliko, ki jo je leta 1834 narisal francoski romantični umetnik Eugène Delacroix, v njej pa prikazuje galantno sproščenost žensk v njihovih sobanah v prvi polovici 19. stoletja, kjer jim je kljub neprijazni družbeni situaciji uspevalo ohranjati svoje dostojanstvo. Assio Djebar z njenim opusom uvrščajo med najvplivnejša severnoafriška literarna imena.
Samo Rugelj, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
