Hvalnica koži

Recenzija Bukla

Vsaka nova knjižna zbirka je za knjigoljubca poseben dogodek, vabljivost pa še dodatno narase, če pri njej sodelujejo domači literarni ustvarjalci iz prve lige in če so njene knjige cenovno lahko dostopne, primerne za impulziven nakup in za prebiranje v tudi kratkem prostem času, ki nam je odmerjen v dirki med vsakodnevnimi opravki. Hvalnice izpolnjujejo vse te kriterije, urednik Zdravko Duša pa je z izborom prvih treh literatov, ki so prispevali začetna besedila, pokazal, da z zbirko misli resno. Hvalnice so svojevrstna literarna potovanja, pri katerih se izmišljija povezuje z realnostjo, neleposlovje pa z avtobiografijo. Brina Svit si je za izhodišče svoje hvalnice vzela različne ločitve (od pisanja za časopise, od ljudi, od stvari, od moških, od prijateljev, od mame, od ljubimcev, od knjig itn.), ki naj bi v temelju povzročale boleče in neprijetne občutke, seveda pa so, če jih pogledamo z druge, svetlejše strani, lahko tudi osvobajajoče in razpirajoče, če presekaš na eni strani, se namreč odpre na kaki drugi. Vse to je v svojem stilu začinila z literarnimi doživetji in izkušnjami ter premešala s svojimi knjižnimi junaki, s čimer je ustvarila dopadljivo mešanico diskusije na temo ločitev in osebne izpovedi. Vinko Möderndorfer v svoji hvalnici koži na prvih straneh še obljublja skoraj antropološki pogled na njen pomen, potem pa ga, tudi kot mojstra erotične proze, malce pozneje že zanese k opisovanju raznih izkušenj z ženskami, pri katerih najde kožo kot ključni povezovalni element, tako da proti koncu malce začuden ugotavlja, da je želel pisati hvalnico koži, dejansko pa je (mojstrsko, seveda in zrelo za prevod) pisal o sebi. Alojz Ihan pa v svoji hvalnici rešnjemu telesu z inteligenco naravoslovca (zdravnika patologa) in z literarno navdahnjenostjo poeta, ki jo zabeli tudi z osebnoizpovednimi fragmenti, preigra življenje sploh in zdravje posebej, njegove fenomene, ki jih postavlja v širši družbeni kontekst, nas sooča z zdravnikovo otopelostjo, pri kateri sta zaradi nabitega urnika, ki omogoča samo pet minut pregleda na posameznega pacienta, nujna posledica kompromisarstvo in kratkoročna kurativa na račun srednjeročnih preventiv, spotoma pa navrže še kako o denarnih iluzijah in podobnem, kar vse preučuje iz svoje analitičnonaravoslovne perspektive. Hvalnice, po katerih si želimo njihovega nadaljevanja.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.