Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Larvae
19,00 € 19,00 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba LUD Literatura
Zbirka Prišleki
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-7017-41-0
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Leto izdaje izvirnika 2019
Urejanje Andrej Hočevar

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 14,5 cm
390 g
203 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
slovensko leposlovje

Založnik o knjigi

Kdo govori? Od kod govori? S čigavim glasom? Trije glasovi prihajajo od daleč, zelo daleč, a vendar od neizmerno blizu, kot da govorijo z našim glasom in mi govorimo z glasovi drugih, z glasovi v skrajnih legah, onkraj komuniciranja in sporočil, med dvema smrtima, glasovi, ki niso več živi, a ne še mrtvi – ali pač obratno? Maurice Scève leta 1533 odkrije domnevni Laurin grob z domnevnim Petrarcovim sonetom, glas pesnika, ki ga naseljuje drug glas, »mrtev v svojem lastnem telesu in živeč v tujem«. Stara revolucionarka, ki po vseh krvavih prevratih stoletja ve, da »če bi stvari povedali, kot so bile, bi jih izdali«, zato govori le, da ohrani molk, ker je molk resničnejši. »Bili smo vse, bodimo nič.« In nazadnje nacist, ki je bil uradno že usmrčen kot vojni zločinec, a je bil v resnici puščen živ, in ki na tem skrajnem robu vidi, da »mi nismo bili deviacija, odmik od človečnosti«, ampak »skrajna konsekvenca normalnosti«, paradigma človeštva. Trije glasovi so kot larvae, kot duhovi umrlih, kot maske (zakaj si je treba nadeti masko, da bi lahko govorili resnico?), in nazadnje kot ličinke, podvržene metamorfozi. Ne več tukaj, še ne tukaj, preveč tukaj.
Miklavževa pisava je ekstremna, obenem enigmatična in do kraja jasna, prosojna v svoji zagonetnosti; pisava, kakršne v slovenščini še ni bilo.
- Mladen Dolar

o avtorju

Miklavž Komelj (1973) pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar, je avtor sedmih pesniških zbirk, med njimi je za Roso (Mladinska knjiga, 2002) prejel Veronikino, za Hipodrom (Mladinska knjiga, 2006) Jenkovo, za Nenaslovljiva imena (LUD Literatura, 2008) pa še nagrado Prešernovega sklada. Prevedel in uredil je dela Fernanda Pessoe (PesmiMornar, Bankie anarhist, LUD Šerpa, 2003, Psihotipija, Mladinska knjiga, 2007) in  Pier Paola Pasolinija (Svinjak – Manifest za novo gledališče, LUD Šerpa, 2005, Realnost, LUD Šerpa, 2007) ter Césarja Valleja (Trilce, LUD Šerpa, 2011). Leta 2011 je po urejanju zapuščine pesnika Jureta Detele izdal Orfične dokumente (Hyperion). Vse izdaje vključujejo tudi izčrpne spremne študije. Objavlja članke in pogosto predava o poeziji in umetnosti na sploh, tudi v knjigah Kako misliti partizansko umetnost? (Založba *cf, 2009) in Nujnost poezije (Hyperion, 2010), za katero je leta 2011 prejel Rožančevo nagrado.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...