Magične zgodbe starega Egipta
Alma M. Karlin
| Izbor in prevod | Jerneja Jezernik |
| Spremna beseda | Jerneja Jezernik |
| Urejanje | Tjaša Koprivec |
trda vezava
29 x 21 cm
740 g
125 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
zgodovina
Založnik o knjigi
Na svoji poti okrog sveta je Celjanka Alma M. Karlin (1889– 1950) konec leta 1927 obiskala tudi afriško celino in jo občutila kot »deželo skrivnostnih urokov in potopljenih kultur.« Toda v prvi stik z njo je prišla že veliko prej, v letih tik pred prvo svetovno vojno, ko je – medtem ko je delala in študirala v Londonu, ki je na začetku 20. stoletja prekipeval od številnih okultnih združb in magičnih praks – z velikim zanimanjem obiskovala Britanski muzej ter v egipčanskem oddelku zavzeto študirala razstavljene eksponate, ki so ji bili marsikdaj v magično spodbudo za kakšno od njenih kratkih zgodb. Starogipčanska civilizacija je bila tako ena prvih visokih kultur, s katerimi se je Alma podrobneje seznanila, čeprav je kot teozofinja marsikatero zgodbo iz star(odavn)ega Egipta prepletla z dediščino mitološke Atlantide, ki naj bi bila praizvor vseh civilizacij, tudi staroegipčanske.
Recenzija Bukla
V letih tik pred prvo svetovno vojno se je slovita Celjanka Alma M. Karlin (1889– 1950) med študijem v Londonu v Britanskem muzeju prvič srečala s staroegipčansko civilizacijo, ki jo je takoj očarala. Kasneje pa je na svoji poti okoli sveta obiskala afriško celino in jo občutila kot »deželo skrivnostnih urokov in potopljenih kultur«. Karlinova velja za prvo belopolto žensko, ki je na začetku 20. stoletja sama prepotovala ves svet, in to ne kot turistka, temveč kot raziskovalka in ustvarjalka. Po svetu je neprekinjeno potovala osem let, med potjo pa se je ves čas tudi sama preživljala s svojim znanjem.
V slikovno bogati monografiji, ki izhaja ob 125. obletnici pisateljičinega rojstva, smo tako priča bogatemu naboru staroegipčanskih zgodb, ki so polnile domišljijo slavne popotnice predvsem v zadnjih letih njene ustvarjalne dobe. Knjiga se začne z doslej še neobjavljeno novelo Tutmozisov zdravnik, ki jo je kot eno zadnjih daljših proznih besedil napisala dve leti pred smrtjo, nadaljuje s štirimi kratkimi magičnimi zgodbami z bogatim duhovnim sporočilom (Zlata pot v puščavo, Klic iz kraljestva senc, Rajeva svečenica in Razvozlano število) in sklene z obsežnim spremnim zapisom Jerneje Jezernik, velike poznavalke življenja in dela Karlinove. Tipkopisi objavljenih zgodb pa so varno shranjeni v rokopisnem oddelku NUK-a v Ljubljani in Berlinski državni knjižnici.
Renate Rugelj, Bukla 109
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
