Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Moje nagrade

Thomas Bernhard
Moje nagrade
24,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Študentska založba
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-242-553-1
Naslov izvirnika Meine Preise
Leto izdaje izvirnika 2009
Prevod Urška Brodar, Alenka Morel, Ana Monika Pirc

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 14 cm
250 g
116 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
biografije in spomini > avtobiografija
avstrijsko leposlovje

Založnik o knjigi

Zbirka avtobiografskih kratkih zgodb Moje nagrade (Meine Preise) iz zapuščine Thomasa Bernharda je bila prvič objavljena leta 2009, ob 20-letnici pisateljeve smrti. V devetih živahnih, slogovno vrhunskih pripovedih o nagradah, ki jih prejel za pisateljska dela, Bernhard z zanj značilnim sarkazmom, zajedljivostjo, a izjemnim humorjem obračunava z Avstrijo in takratnim kulturnim miljejem. Opisuje osovražene rituale na podelitvah nagrad, pozdravne nagovore, povprečne godalne kvartete, napudrane dremajoče ministre in ministrice v prvih vrstah, kičasta nagradna priznanja ter častne člane pomembnih »mecenskih« organizacij in domišljave žirante, ki se po njegovem mnenju zbirajo samo zato, da ponižujejo prave literate. Na vsako od nagrad pa avtor spretno naveže še kopico s to vzvišeno literarno sceno manj povezanih živahnih dogodkov in avantur, ki mu pomenijo več kot nagrade same. A slednje je, kot pravi sam, kljub preziru do vsakršnih ceremonij in puhlih državniško-kulturniških avtoritet, vendarle vedno sprejemal – zaradi denarja.

Recenzija Bukla

Nekateri literarne nagrade spoštujejo. Spet drugi jih prezirajo. Bernhard (1931–1989), kontroverzni avstrijski pisatelj, znan po dolgih, neprekinjenih, včasih tudi monotonih monologih prvoosebnega pripovedovalca v svojih delih brez odstavkov, pa je iz institucije nagrad, ki jih je prejel, zgradil še eno izvrstno prvoosebno literarno delo. Šaljivo groteskne podelitve, v katerih organizatorji ne prepoznajo nagrajenca, zaradi česar se jim ta na svoj nedolžni način maščuje, denar kot posledica nagrade, ki bistveno vpliva na življenje nagrajenca (po prejetju ene nagrade se je, denimo, impulzivno odločil za nakup propadajoče kmetije, po prejemu neke druge pa nadstandardnega avtomobila, ki ga je potem raztreščil ob jugoslovanski obali), nagrade, ki jih je prejel po naključju (recimo avstrijska državna, ki jo kot mlad pisec lahko dobiš tako, da sam prineseš izvod svoje knjige na ministrstvo, kar Bernhard seveda ni storil, je pa to namesto njega na skrivaj naredil njegov brat), in druge nenavadne dogodivščine, ki jih v drugem delu dopolnijo še Bernhardovi govori ob prejetju, so unikatna mešanica literature in norčevanja iz njenega vrednotenja, ki se (kot enkrat, ko je bil sam v žiriji za podeljevanje) včasih pač mora kar nenadoma in takoj končati, saj iz kuhinje pač zadiši kosilo za žirijo.

Samo Rugelj, Bukla 86-87

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...