Novele

Recenzija Bukla

Zbirko sestavljajo novele, ki jih Jančarjevi bralci že poznajo in ki preigravajo značilne pisateljeve teme. V ospredju sta po navadi posameznik, ki se spopada z eksistencialnimi vprašanji, in neki dogodek iz njegovega življenja, ki ga nepovratno zaznamuje (npr. Prerokba, Smrt pri Mariji Snežni), morda celo za več generacij. Zgodbe govorijo o človekovi zmožnosti samoodločanja (Lucijine oči), ta pa je nekako vedno podrejena usodi (spet Lucijine oči, Smrt pri Mariji Snežni) – če posameznik vanjo verjame. Snov zajemajo iz ožjega, poznanega okolja (Ljubljana), a tudi širše, saj se dotaknejo največjih človeških katastrof, kot so vojne in revolucije, te pa niso nič manjše od osebnih tragedij (npr. Dve sliki). Jančar je mojster tako dolgih kot kratkih zgodb, ki jih pogosto postavi v prostore zgodovinskega spomina – npr. v arhive (Zoževanje prostora, Zalezovanje človeka), knjižnice, vojašnice. Prek dinamičnega pripovednega loka, v katerem pogosto kombinira več zgodb in pripovednih časov (Prikazen iz Rovenske), pa jih vedno spretno pripelje do vrhunca. 

Tina Škrajnar Petrovič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.