Plavalec

Recenzija Bukla

Knjižni prvenec avtorja, čigar zgodbe (nekaj teh se je znašlo tudi v pričujoči knjigi) smo lahko občasno prebirali v domačih literarnih revijah, je kratkoprozna zbirka šestih besedil, ki so kar nekoliko neobičajno dolga. A te dolžine niso plod obširnega dogajanja niti pretirano baročne manire v jeziku, temveč so posledica fokusa, ki je bolj kot za kratko prozo značilen za romaneskno pisanje. Curanović ne skopari z detajli, literarne slike, ki nam jih izriše, ne predstavi zgolj za potrebe določanja prostora dogajanja, temveč o njih piše zgodbe, obenem pa ga zanimajo motivi, ki se skrivajo za skoraj neznatnimi akcijami. Najbolj odločilnega pomena pa je morda to, da se avtor ne želi bliskovito premikati med momenti, ki so ključni za osnovni potek zgodbe, ter nam namesto tega ponuja počasno, skoraj ležerno pripovedovanje, ki mestoma krepi občutek zasanjanosti in eteričnosti. A temu navkljub ne gre za nekakšne pomensko izrazito odprte zgodbe brez trdnih sidrišč. Gre za pisavo, ki ohranja osredotočenost na fabulo, a ob njej pušča dovolj prostora, da lahko med platnice spusti še marsikaj drugega.

Aljaž Krivec, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.