Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka | Moderni klasiki |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-231-900-7 |
Naslov izvirnika | A manual for cleaning women |
Leto izdaje izvirnika | 2015 |
Prevod | Pia Prezelj |
Spremna beseda | Pia Prezelj |
Urejanje | Aljoša Harlamov |
trda vezava
25 x 15,5 cm
780 g
361 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Priročnik za čistilke je zbirka, ki zajema najboljše iz opusa kratkih zgodb avtorice, ki je bila za časa svojega življenja skoraj povsem spregledana. Danes njeno prozo postavljajo ob bok delu Raymonda Carverja, Alice Munro in Antona Čehova, ob izidu zbirke leta 2015 pa se je ta nenadoma znašla na vseh lestvicah najboljših in najbolj prodajanih knjig leta. 43 nekonvencionalnih, napol avtobiografskih zgodb, nastalih v razponu tridesetih let (zlasti med 1960 in 1980), sestavljajo subtilne urbane portrete iz življenja delavskega razreda. Njena aluzivna in lirična proza deluje bolj modernistično kot minimalistično — toda njen izraz je prepoznavno ekonomičen, poln fragmentarnih in včasih skopih stavkov.
O AVTORJU
Lucia Berlin (1936–2004) se je rodila na Aljaski, večino mladosti preživela v Čilu, se celo svoje življenje selila po jugu ZDA in preživljala z različnimi fizičnimi deli. Za časa življenja je sicer redno objavljala in za svojo kratko prozo prejela tudi nekaj uglednih nagrad, a njen vpliv je bil omejen na ozek krog literarne skupnosti.
Recenzija Bukla
Knjiga prinaša reprezentativen izbor iz celotnega opusa kratke proze Lucie Berlin (1936–2004), rojene na Aljaski, ki je večino mladosti preživela v Čilu, potem pa se selila po jugu Amerike ter se preživljala z raznimi fizičnimi deli, kar se globoko kaže tudi v njenem pisanju, ki ga je v času njenega življenja cenila zgolj majhna skupina bralcev. Po smrti je njena literarna vrednost zrasla, primerjajo jo tako z Raymondom Carverjem kot z Alice Munro, njene izbrušene kratke zgodbe, večinoma umeščene v urbani (spodnji) srednji razred ameriškega juga, v katerih mrgoli neuspelih razmerij, zdravljenj odvisnosti od uživanja opojnih substanc, finančnega prebijanja iz mesec v mesec pa tudi večnih poskusov, da bi si njeni glavni liki priborili boljše življenje, četudi v lirični divjini ob komajda znanem človeku, so izrazito avtobiografsko podložene, obenem pa hkrati dovolj univerzalne, da nagovorijo tudi sodobnega slovenskega bralca.
Samo Rugelj, Bukla 144
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.