Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Prostori, ki jih zapuščamo

Mohamad Abdulmonaem, ... [et al.]
Prostori, ki jih zapuščamo Novo
16,90 € 16,90 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Društvo slovenskih pisateljev, UMco
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-7050-37-0
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Leto izdaje izvirnika 2019
Fotografije Dušan Šarotar
Prevod Barbara Skubic
Spremna beseda Gabriela Babnik
Urejanje Gabriela Babnik

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 12,5 cm
180 g
154 strani
Tip knjige
zbornik
Kategorije
leposlovje > eseji
knjige umco
leposlovje > kratka proza

Založnik o knjigi

Avtorji besedil: Mohamad Abdulmonaem, Esad Babačić, Jan Krmelj, Dimitrij Rupel, Muanis Sinanović in Gabriela Babnik.

Pri širitvi pojma prostora se je smiselno vprašati: kaj se dogaja z jezikom, ko odidemo drugam – onstran svojih nacionalnih meja? In ali je dovolj poseljevati le internetni prostor, da ohraniš svojo domorodnost, ali ne gre tudi za fizični prostor? Če je odgovor pritrdilen, koliko je potem jezik tudi fizična prezenca, ali govorimo predvsem o simbolnem? Ob izseljevanju mladih se nenehno poraja vprašanje, tudi za pisatelje in pisateljice: ali se lahko izselimo in koliko se tedaj izselimo iz prostora svojega jezika?

Od tu smo le še korak od vprašanja, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora? In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še napomembneje pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?

Avtorji, k pisanju te knjige, niso imeli nobenih metodoloških ali katerih drugih izhodišč, zgolj naslov. Njihovi profili so izjemno različni, pa vendarle so se vsi bolj ali manj odločili za refleksijo. Ne glede na njihovo različnost se zdi, da imajo vsi neko skupno izhodišče – pisanje je dojeto kot proces, kot stanje fluidnosti in mnogoterosti.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...