Ropar

Recenzija Bukla

Modernistični roman, napisan leta 1925, objavljen pa skorajda pol stoletja pozneje. Drobne zapise, ki naj bi jih avtor napisal na mah, v časovnem razponu nekaj tednov, povezuje naslovni Ropar, nekakšen apriorni izobčenec iz družbe. Njegovi prekrški, podobno kot pri junakih njegovega sodobnika in občudovalca Kafke, tako niso kot taki pripoznani na podlagi ozkih, zapisanih, človeških zakonov, temveč višjih in splošnejših: nezmožen je ­umestiti se v družbo in slediti nenapisanim, splošno sprejetim obrazcem. »Preden je spoznal Wando, je ukradel številne pokrajinske vtise. To je bil nenavaden poklic. Sicer pa je kradel tudi nagnjenja.« Roman je splet različnih pripovedovalskih pozicij, povezanih tudi s spreminjajočim se razmerjem med pripovedovalcem in naslovnim junakom, ki prehaja od opozicije do popolne identifikacije. Razumevanje romana razpira tudi sicer temeljita, a nekoliko neposrečeno dialoško zasnovana spremna ­beseda. 

Tina Bilban

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.