Strah, da se bo ustavil čas

Recenzija Bukla

Knjižne izdaje že objavljenih člankov ali kolumen pogosto prinašajo težave, saj že objavljena besedila v knjižni obliki izgubijo na vrednosti, ki so jo imela v času objave, ali pa niti niso imela take trajne vrednosti, ki bi upravičevala knjižno objavo. No, včasih je knjižna objava tovrstnega pisanja tudi neke vrste arhiviranje, ki ga v časopisni obliki ne moremo ustrezno zagotoviti. Zgoraj našteto pa ne velja za zbirko Lainščkovih besedil, ki smo jih v zadnjih letih lahko prebirali ob nedeljski kavi v Nedelu. Njegove kolumne so bile namreč bolj kot kar koli drugega nekakšne kratke zgodbe, pogosto z realno premiso, njihov motiv pa doživljanje vase zazrtega ustvarjalca pogosto nejasnih dogodkov okoli njega. S pikro dobrohotnostjo podmazane gladko tečejo drobne pripovedi iz vsakdanjega ži-
vljenja pisatelja, ki ga je literatura izbrala za svojega sla, kar avtor skoraj resignirano sprejema in zato v vsakem malem dogodku najde \"zgovorno fabulo in univerzalno sporočilo\". Žanr, ki ga je Lainšček sam označil za t. i. časopisnice, se ponaša še z nečim: najbrž najboljšimi naslovi zbirke posameznih zgodb, ki mi je v zadnjih letih prišla pod roko. Za pokušino naslednji: \"Zagotovo to jutro ni za volanom bolj mrzovoljnega bitja, kot je pisatelj, ki je moral vstati ob petih, da bo lahko ob osmih na oddaljeni podeželski šoli bral otrokom iz svoje nove knjige.\"Če vam je ta knjiga všeč, preberite še knjigo Petelinji zajtrk.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.