Tako mislim
Boris PahorZaložba | Mladinska knjiga |
Leto izdaje | 2020 |
ISBN | 978-961-015-765-6 |
Urejanje | Zdravko Duša |
trda vezava
15,5 x 15,5 cm
280 g
103 strani
Tip knjige
aforizmi in anekdote
Kategorije
leposlovje > kratka proza
Založnik o knjigi
Dobri pisatelji se ne odlikujejo le po zaokroženih opusih, njihova dediščina je tudi množica sugestivnih misli, ki si jih bralstvo zapomni ali celo beleži, da pozneje zakrožijo kot citati in resnice. Knjiga Tako mislim prinaša izbor razmišljanj Borisa Pahorja v družbi fotografskih podob.
Ostre in presvetljujoče misli tržaškega pisatelja in intelektualca, ki je s svojo neomajno držo, intelektualno angažiranostjo in zavezanostjo slovenstvu zaznamoval stoletje govorijo o Krasu, Trstu, jeziku, pisanju, zlu … Fotografske podobe, ki spremljajo zapise, se dvigajo iz zabrisane preteklosti in tkejo stoletje nekega življenja.
»Dandanašnji smo pravzaprav siromašni zavoljo prevelike množice podob in vtisov; razmrvili smo svojo ljubezen in se ji oddaljili. Naredili smo prav narobe od tega, kar delajo čebele; raztrosili smo cvetni prah nad milijon predmetov in kljub tihemu glasu, ki nam to zanika, zmeraj še upamo, da bomo nekoč imeli toliko časa na razpolago, da bomo spet napolnili svoj izpraznjeni panj.«
- Boris Pahor
Recenzija Bukla
Ljubitelji del legendarne pisateljske staroste Borisa Pahorja bodo ob prebiranju njegovih misli, zbranih v tej knjižici, nedvomno zelo uživali. Urednik Zdravko Duša je namreč mojstrsko opravil svoje delo in iz Pahorjevega bogatega ustvarjalskega opusa nabral peščico najžlahtnejših pisateljevih misli in razmišljanj, povezanih z najrazličnejšimi tematikami. Tako bralec na začetku potuje, skupaj s Pahorjevimi razmišljanji, po Trstu, mestu, kjer se, kot zapiše pisatelj, »križata dve plemeni«, ki sta v resnici na pogled povsem enaki, a ju že od nekdaj razdružujejo politika in še marsikaj drugega. V tem obmorskem mestu je Pahor poleg vsega doživel tudi precej hudih stvari, kar njegov spomin obudi v trenutkih, ko sam to najmanj želi. A pisatelj se v življenju bolj kot pesimizmu raje prepušča pozitivnemu pogledu na svet, kar nakazujejo tudi številne njegove druge zbrane misli, posvečene naravi, ustvarjanju, ljubezni, religiji in še čemu. Tako se zmore na sprehodu po kraški gmajni čuditi neizmerni lepoti cvetic in zna biti hvaležen za prav vsak posamezen dan. Njegove skrbno izbrane besede proti koncu knjižice odsevajo tudi razmišljanja o naravi človeštva in tudi o minevanju, ki jih pisatelj takole strne v eni od svojih misli: »O smrti kakor o ljubezni se človek lahko pogovarja samo sam s sabo ali pa še z ljubljenim bitjem, s katerim se je zlil v eno. Niti smrt niti ljubezen ne preneseta prič.«
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.