Tako mislim

Recenzija Bukla

Ljubitelji del legendarne pisateljske staroste Borisa Pahorja bodo ob prebiranju njegovih misli, zbranih v tej knjižici, nedvomno zelo uživali. Urednik Zdravko Duša je namreč mojstrsko opravil svoje delo in iz Pahorjevega bogatega ustvarjalskega opusa nabral peščico najžlaht­nejših pisateljevih misli in razmišljanj, povezanih z najrazličnejšimi tematikami. Tako bralec na začetku potuje, skupaj s Pahorjevimi razmišljanji, po Trstu, mestu, kjer se, kot zapiše pisatelj, »križata dve plemeni«, ki sta v resnici na pogled povsem enaki, a ju že od nekdaj razdružujejo politika in še marsikaj drugega. V tem obmorskem mestu je Pahor poleg vsega doživel tudi precej hudih stvari, kar njegov spomin obudi v trenutkih, ko sam to najmanj želi. A pisatelj se v živ­ljenju bolj kot pesimizmu raje prepušča pozitivnemu pogledu na svet, kar nakazujejo tudi številne njegove druge zbrane misli, posvečene naravi, ustvarjanju, ljubezni, religiji in še čemu. Tako se zmore na sprehodu po kraški gmajni čuditi neizmerni lepoti cvetic in zna biti hvaležen za prav vsak posamezen dan. Njegove skrbno izbrane besede proti koncu knjižice odsevajo tudi razmišljanja o naravi človeštva in tudi o minevanju, ki jih pisatelj takole strne v eni od svojih misli: »O smrti kakor o ljubezni se človek lahko pogovarja samo sam s sabo ali pa še z ljubljenim bitjem, s katerim se je zlil v eno. Niti smrt niti ljubezen ne preneseta prič.«

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.