Telefonski klici
Roberto Bolaño
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka | Beletrina |
| Leto izdaje | 2013 |
| ISBN | 978-961-242-565-4 |
| Naslov izvirnika | Llamadas telefónicas |
| Prevod | Veronika Rot |
trda vezava
21,5 x 14 cm
225 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
južnoameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Hemingway je kratko zgodbo primerjal z ledeno goro: kar je vidno, je vedno manjše od tistega, kar je skrito pod vodo. Kratke zgodbe kultnega čilskega pisatelja Roberta Bolaña so mogočni literarni icebergi. Njegove zgodbe so otipljive, težke in trdne, obenem pa se v njihovi srži pretakajo skrivnostne sile, ki v mnogoterih podobah odsevajo na površini. Zgodbe ustvarjajo resničnost. Bolañova literatura izgovarja resnico.
Kdo so osrednji liki zgodb v Telefonskih klicih? Izseljeni argentinski pisatelj Sensini, ki mlajšega pisateljskega kolega uvede v pustolovščino pobiranja denarnih nagrad na literarnih natečajih. Joanna Silvestri, nekdanja diva porno filma. Henri Simon Leprince, tretjerazredni pisateljček, in njegove dogodivščine v burnih časih druge svetovne vojne. William Burns, prostodušni Kalifornijec, ki se zaplete v ljubezenski trikotnik in v nesmiseln umor. In še drugi. Skupaj štirinajst zgodb, ki dokazujejo neprimerljivo nadarjenost in razumsko ostrino pisatelja, ki je s svojim pisanjem razbijal stereotipe in postavljal temelje novi literaturi.
Recenzija Bukla
Tega čilskega pisatelja in pesnika (1953– 2003) smo v slovenščini do zdaj že lahko brali v treh romanih, Noč v Čilu, v Divjih detektivih in literarnem hibridu Nacistične literature v Amerikah. V četrto ga spoznavamo še skozi zbirko kratkih zgodb, v katerih kot glavni junaki pogosto nastopajo s knjigami, literaturo in filmi povezani liki, ki se zapletajo v nenavadne in tudi bizarne pripetljaje. Poglejmo dva primera: v zgodbi Sensini se mladi pisatelj udeleži literarnega natečaja, na katerem doseže četrto mesto in naveže stik z uspešnejšim stanovskim kolegom Sensinijem, ki se s pobiranjem nagrad na literarnih natečajih tudi preživlja. V zgodbi Literarna pustolovščina pa se pisatelj B v svoji knjigi ponorčuje iz precej bolj slavnega pisatelja A, vendar ta v svoji recenziji B-jevo knjigo pohvali, kar pri B-ju, sploh potem ko A zelo pozitivno in poglobljeno oceni njegovo drugo knjigo samo en dan po izidu, sproži zanimanje, kako je le to mogoče, in se odloči, da se bo z njim srečal. Ostroumno in spretno napisane zgodbe z latinskoameriškim literarnim sentimentom.
Samo Rugelj, Bukla 89-90
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
