Tržaške prikazni

Recenzija Bukla

Na pogled drobna zbirka novel in kratkih zgodb – italijanska izdaja je bila pred meseci velika uspešnica – za tržaš­kega pisatelja Dušana Jelinčiča ni bila le oddih med obsežnejšimi besedili. Pisanje na povabilo založbe iz Pordenona, ki je želela knjigo o Trstu izpod peresa slovenskega avtorja, se je sprevrglo v zamudno delo, ki je terjalo veliko raziskovanja in preverjanja dejstev. O resničnih ljudeh in dogodkih, ki so bodisi oviti v meglice govoric in legend, bodisi zanje ne ve niti večina Tržačanov; edina splošno znana znamenitost, o kateri so pisali tudi drugi, je kopališče Pedočin z ločenima deloma za moške in ženske. Med številnimi temami, ki so prišle v poštev, jih je Jelinčič izbral devet, njegov slovenski pogled nanje pa se – četudi govori o armenski koloniji v mestu, legendarnem openskem tramvaju, zloglasni Rižarni ali neverjetnih nogometnih peripetijah – kaže v ne le obrobni navzočnosti tržaškega slovenstva v vsakem od besedil.

Iztok Ilich, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.