| Založba | Pivec |
| Leto izdaje | 2026 |
| ISBN | 978-961-7249-53-8 |
trda vezava
21 x 15 cm
440 g
280 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje
leposlovje > kratka proza
leposlovje > kriminalni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Kaj se zgodi, ko umetnost prestopi mejo – in jo nekdo prestopi nazaj? V zbirki kratkih kriminalnih likovnih zgodb Zadnja večerja Avgust Demšar prepleta svet sodobne vizualne umetnosti z nasiljem, krivdo in moralnimi dilemami našega časa. Vsaka zgodba izhaja iz konkretnega umetniškega dela ali konceptualne prakse ter jo spremeni v izhodišče za zločin – ali razkritje.
QR kode na koncu knjige bralcu omogočajo vpogled v umetniška dela, iz katerih so zrasle zgodbe, in tako odpirajo dialog med literaturo in sodobno vizualno umetnostjo. Mojca Pišek jih v spremni besedi upravičeno imenuje sodobnoumetnostni eksperimenti z umori.
Galerije, cerkve, ulice in zasebni prostori postanejo prizorišča, na katerih se soočijo svoboda umetniškega izraza, osebne travme in temne sence kolektivnih prepričanj. Demšar s kirurško natančnostjo razgali mehanizme moči, hinavščino družbene elite, manipulacijo z etiko ter vprašanje, kje se konča provokacija in začne odgovornost.
Zadnja večerja je provokativna in neprizanesljiva knjiga – kriminalka brez klasičnih detektivov, v kateri je največja uganka človek sam.
o avtorju
Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. V sodelovanju z založbo Sanje je v letih 2007-2012 ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih opusov, šest romanov s skupnim imenom primeri inšpektorja Vrenka. S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo klasičnih detektivskih zgodb tipa kdo je storilec, obenem pa namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake, inšpektorja Miloša, kriminalistko Niko Lavrič in kriminalista Draga Jazbeca. Obe kriminalistični skupini je združili v naslednjem romanu z naslovom Pohorska transverzala (2016), podobno pa je tudi v zadnjem njegovem romanu, kriminalki z naslovom Otok (predvidoma 2018).
Odlomki iz Demšarjevega romana Tanek led (2009) so bili objavljeni v reviji Lud Literatura, njegovo delo je predstavljeno na nacionalnem radiu v oddajah »Literarni portret«, »Pogledi na sodobno umetnost« in »Sobotno branje«, sodeloval je na literarnem večeru Pota žanrske literature v knjigarni Konzorcij, na festivalu Sanje itd.
Avgust Demšar je bil za svoj literarni prvenec, detektivski roman z naslovom Olje na balkonu (leta 2008) za drug roman, detektivko z naslovom Retrospektiva (leta 2009), za četrtega z naslovom Evropa (leta 2010) in petega z naslovom Hotel Abbazia (2011) nominiran za nagrado Kresnik, Delovo nagrado za najboljši roman minulega leta. Pravo ime avtorja, ki je sicer docent za likovno didaktiko na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, je Tomaž Zupančič.
Detektivski primeri Avgusta Demšarja so zasnovani kot klasične detektivske uganke (»Whodunit«). Zgodbe temeljijo na detekciji, skritih ključih in namigih, ki so ves čas na voljo bralcu, da tekmuje z glavnimi junaki in skupaj z njimi ali celo pred njimi poskuša razrešiti primer.
Čeprav se Demšar v svojih detektivskih zgodbah močno naslanja na klasična žanrska pravila pisanja detektivskega romana, v svoje zgodbe vpleta tudi aktualne družbeno kritične osti. Kritičen je do socialnih razlik, nestrpnosti, homofobije in ksenofobije.
Recenzija Bukla
Za psevdonimom Avgust Demšar se skriva Tomaž Zupančič, mariborski univerzitetni predavatelj, odličen poznavalec likovne umetnosti in pisatelj, ki je širši slovenski javnosti znan kot avtor kriminalnih romanov, med katerimi izstopa serija o inšpektorju Vrenku. Nova knjiga, ki združuje devet krajših zgodb, je s kombinacijo kriminalke in lucidnega pretresanja konceptualnih praks sodobne vizualne umetnosti poslastica za ljubitelje obeh obrazov umetnosti – brez primere v slovenski literaturi. Demšar, ki je znan po natančno zgrajenih, realističnih detektivskih zgodbah, umeščenih v slovensko okolje, tokrat prepusti izbiro dogajanja in teme pedagoško podkovanemu Zupančiču; ta pa premišljeno izbere prelomna, dobro znana umetniška dela in njihove avtorje, ki so oblikovali slovensko likovno sceno. Zgodbe nudijo dvojni užitek – najprej bralsko-detektivskega, v katerega se med kriminalne indice mešajo likovni, v zaključku pa še poglavje Opombe, ki vsako izmed zgodb umesti v realno dogajanje konceptualnih praks sodobne vizualne umetnosti po letu 1960. Opombe so opremljene z imeni in letnicami, kritiško umestitvijo del, kratko umestitvijo v kulturno in družbeno dogajanje v času nastanka ter QR-kodami za povezave. Celota deluje kot povabilo v svet konceptualne umetnosti, ki se mu ni mogoče upreti, za poznavalce pa kot posladek, ki se ga ne naveličaš.
Maja Črepinšek, Bukla 194
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Dnevnik pisatelja Izbor kratke proze in esejev; Izbor publicističnih besedil 34,00 € Dodaj v košarico
