Klic kukavice

Recenzija Bukla

Po neverjetno uspešni knjižni seriji o Harryju Potterju se je J. K. Rowling lotila pisanja za odrasle in svoj prvi »odrasli« roman Nadomestne volitve, ki je izšel leta 2012, postavila na angleško podeželje ter v njem opisala velike in male podlosti, ki se dogajajo v takem življenjskem okolju. Že takrat je izjavila, da bi pod psevdonimom rada napisala klasično kriminalko, kar je potem tudi storila in jo anonimno poslala na več založb. Spomladi 2013 je z naslovom Klic kukavice izšla v precej nizki nakladi, a ob spodbudnih kritikah (tudi drugih piscev kriminalk), v veliko prodajno uspešnico pa se je skoraj prek noči prelevila nekaj mesecev pozneje, ko se je izkazalo, kdo se dejansko skriva za psevdonimom Robert Galbraith. J. K. Rowling v tej kriminalki, ki se dogaja v Londonu, vpelje rahlo upehanega zasebnega detektiva Cormorana Strika. Tega je partnerica ravnokar postavila na cesto, v pisarno pa mu je pravkar vstopil brat slavne manekenke, ki je pred tremi meseci samomorilsko padla skozi okno v bloku. Brat misli drugače, saj trdi, da je šlo za umor. Strike se, spodbujen z mastnim honorarjem, ki ga krvavo potrebuje, saj je njegov posel v popolnem razsulu, jadrno spravi v pogon. Pri tem pa mu priskoči na pomoč honorarna tajnica, ki se izkaže za zelo iznajdljivo pomočnico. Inteligentno napisana klasična angleška kriminalka, ki je kot nalašč za poletne mesece, je tik pred poletjem v Angliji že dobila svoje nadaljevanje z naslovom Sviloprejka (Silkworm)!

Samo Rugelj, Bukla 101-102

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.