Norhavs na vrhu hriba
Suzana TratnikZaložba | Cankarjeva založba |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-282-391-7 |
Urejanje | Aljoša Harlamov |
trda vezava
21 x 14,5 cm
330 g
216 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
leposlovje > kriminalni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
»Najbrž zdaj popustljivo in naklonjeno razmišljate, da ta mlada ženska (petindvajset jih štejem) že ni mogla narediti nič tako groznega. Nikogar ni ubila in skrila njegovega trupla, da bi zdaj morala pisati cel roman. O, verjemite, tale mlada ženska je naredila prav vse to.«
Ariana Firsen od domnevne materine smrti živi s svojo zlobno teto Kristo. Pravzaprav se je bila zdaj, ko pavzira, prisiljena vrniti iz Ljubljane v te zahojene Privežice. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z drugimi lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje svojo babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba. Veseli se lahko zgolj tega, da je bila ob bližajočem se krajevnem prazniku znova izbrana – kakšna čast! –, da obredno vrti »gajžule«, napravo iz 17. stoletja, s katero so menda spravljali norce k pameti. Toda v resnici se pod to površino dogaja marsikaj ... Roman Suzane Tratnik se bere kot napeta kriminalka, vendar naj vas to ne zavede: to je neke vrste kriminalka. Toda obenem je tudi zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni.
o avtorici
Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka, publicistka in lezbična aktivistka. Za svoja prozna dela je prejela številne nagrade, leta 2007 tudi nagrado Prešernovega sklada za literaturo.
Recenzija Bukla
Da se priljubljena in nagrajena pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik (1963) v svojih delih pogosto vživlja v nevsakdanje in drugačne like, je zdaj že skoraj neke vrste stalnica njenega pisanja, pa naj gre za leposlovje za mladino ali odrasle. Tokrat pa je poleg ekscentričnih protagonistov tudi samo dogajanje romana postavljeno v bizaren kraj, zatohle, fiktivne Privežice, temačno vas ob reki in gozdu, odrezano od preostalega sveta. Tam glavna junakinja Ariana ob zlobni teti preživlja težavno otroštvo v iskanju dokazov, da njena mati ni umrla, čeprav jo vsi prepričujejo o nasprotnem. Na vrhu hriba stoji skrivnostni norhavs, psihiatrična ustanova zaprtega tipa, ki na neki način povezuje vse prebivalce vasi. Tudi Ariana redno obiskuje babico v norhavsu, ob tem pa bralcem pripoveduje o čudnih folklornih običajih kraja, o obrednih gajžulah, pripomočku iz 17. stoletja, ki ga vrtijo ob pomembnih krajevnih praznikih in vanj vpnejo norca ali norico, da bi jo spravili k pameti. Nekega dne pa v vas nepričakovano pride mlada etnologinja Vidra, da bi popisala čudne običaje tega kraja, in dekleti se zaljubita. Skrajni čas je, da Ariana zapusti zatohlo vas, toda pred tem mora poravnati še stare račune. Socialna patologija nekega kraja in velika stiska glavne junakinje, popisana skozi žanr kriminalke, je bila tudi med finalistkami za modro ptico leta 2018.
Renate Rugelj, Bukla 152
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.