Slepi morilec

Recenzija Bukla

Margaret Atwood (1939), najbolj znana kanadska pisateljica, precej prevajana tudi pri nas (nazadnje je bil to Zadnji človek leta 2004), je za ta roman iz leta 2000 dobila tudi prestižno Bookerjevo nagrado. V kompleksno zgrajen obsežen roman nas avtorica vpelje s smrtjo Laure Chase, ki je deset dni po koncu druge svetovne vojne z avtom zapeljala z mostu, zgodbo o njej in sebi pa prvoosebno dalje tke njena sestra Iris. A to je samo eno nivo romana, saj se ta začne prepletati z izmišljeno pripovedjo, romanom v romanu o dveh ljubim­cih, ki se dobivata na najrazličnejših krajih, govorila pa naj bi o moškem, s katerim je imela sestra nejasno razmerje in naj bi ga kot svoje edino literarno delo napisala prav ona. Seveda pa nič ni, kot se zdi. Izmišlje­na zgodba se giblje vse bliže stvarnosti, njeno resnično avtorstvo pa postaja vse bolj vprašljivo, oziroma vse bolj razvidno. Inteligentno napisan roman, ki deluje na več ravneh, in v katerem Atwoodova prek glavnih junakinj trdi, da lahko »resnično iskreno pišeš šele takrat, ko si prepričan, da za teboj ne bo nihče bral«. 

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.